Arhiv Štajerskega Tednika

Kakšen bo zaradi tega pritisk na javne finance, sprašujejo ljudje. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec, so poudarili, da je delež tujcev, ki plačujejo davke in prispevke, večji od deleža tujcev, ki prejemajo socialne transferje. »Brez tuje delovne sile velik del slovenskega gospodarstva ne more več delovati, kar poudarjajo delodajalci sami. Slovenija bo morala postati država, ki ne bo kategorično zavračala tujcev, temveč jih tudi sprejemala, kar je v našem interesu,« so dodali.

Eni delavci, drugi prejemniki socialnih pomoči

Med slovenskimi državljani je lani denarno socialno pomoč prejemalo 73.000 ljudi in 8.750 državljanov tujih držav, med njimi jih glavnina prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. Trenutno imamo med prejemniki denarne socialne pomoči okoli 2.500 državljanov Bosne in Hercegovine, 2.300 Kosovcev, 1.150 Makedoncev, 470 Srbov, 370 Makedoncev in 250 Ukrajincev. Tujci, prejemniki socialnih pomoči v Sloveniji, prihajajo iz okoli 90 različnih držav po vsem svetu in vseh kontinentov razen Avstralije. Z območja Bližnjega vzhoda je največ Sircev (120), 35 je Iračanov in 34 Irancev. Na seznamu prejemnikov je 72 državljanov Rusije, 74 Bolgarov in 28 Romunov. Državljanov srednje- in zahodnoevropskih držav, ki bi v Sloveniji prejemali denarno socialno pomoč, je zelo malo. Imamo pa na seznamu prejemnike iz ZDA, karibskih in južnoameriških ter številnih afriških držav, od severne do centralne Afrike. 170 prejemnikov socialne pomoči je brez državljanstva ali prihajajo iz neznane države.

V občinah Spodnjega Podravja največ tujcev denarno socialno pomoč prejema v Slovenski Bistrici (230), na Ptuju je prejemnikov tujcev 54, v Ormožu trije.