M. M., arhiv DL

##IMAGE-3430587##

Ob približevanju 1. marca, ko bo ameriški spletni velikan Google uvedel svojo novo, poenoteno politiko glede zasebnosti, so se začeli vrstiti tudi nasveti uporabnikom, naj še pred tem izbrišejo svojo zgodovino iskanj prek Googlovega iskalnika. Z uvedbo nove politike bo namreč omogočeno tudi povezovanje podatkov iz različnih Googlovih storitev.

K temu je na svoji spletni strani pozvala tudi ekipa projekta Varni na internetu, ki ga sicer izvaja Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT. Ta deluje pod okriljem javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes).

Kot so zapisali v sporočilu, bo omenjena poenotena Googlova politika zasebnosti med drugim povezovala podatke o uporabi vseh Googlovih storitev. Do sedaj je bila Googlova zgodovina iskanja, torej rezultati iskanja in obiskane strani, ločena od ostalih Googlovih storitev, kot so Gmail, Google+, YouTube, Google Maps itd.

Tovrstno ločevanje je bilo zelo pomembno z vidika zaščite občutljivih oz. osebnih podatkov, saj je uporabnikova zgodovina iskanja lahko precej zgovorna. Razkrije lahko podatke o uporabnikovi lokaciji, interesih, starosti, spolu, verskem ali političnem prepričanju, celo zdravstvenih težavah.

Onemogočite shranjevanje v bodoče

Zato v okviru projekta Varni na internetu uporabnikom svetujejo, da izbrišejo zgodovino iskanja in tudi onemogočijo možnost shranjevanja teh podatkov v bodoče, če želijo preprečiti, da bi se njihova zgodovina iskanja povezovala s podatki, ki so jih dali na voljo drugim Googlovim storitvam.

Podrobnejša navodila, kako to storiti, so objavili tudi na svoji spletni strani, dostopni so na tej povezavi.

Google želi z novo politiko doseči, da bi uporabnika v okviru svojih storitev obravnaval kot enega posameznika in mu tako posredoval čim boljše rezultate iskanja, vsebine in oglase. Hkrati želi uporabnikom zagotoviti jasno in enotno politiko zasebnosti, ki velja za vse Googlove storitve.

Slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je že pred časom opozorila, da se sporni pravilnik na marsikateri točki nevarno dotika ali celo presega meje sorazmernosti, ki je eno temeljnih načel zakona o varstvu osebnih podatkov in s tem tudi varovanja zasebnosti.

Pozivi v povezavi z Googlovo novo politiko se vrstijo tudi v tujini. Ameriška organizacija Electronic Privacy Information Center je že pred dvema tednoma zaprosila zvezno sodišče, naj Googlu onemogoči uvedbo sprememb s 1. marcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriško nacionalno združenje državnih tožilcev pa je v sredo poslalo pismo glavnemu izvršnemu direktorju Googla Larryju Pagu, v katerem poudarja, da nova politika s samodejnim povezovanjem osebnih informacij med storitvami, na katere se uporabniki zanašajo, očitno vdira v zasebnost potrošnikov.

Hiter razvoj interneta oziroma informacijske družbe je na področje varovanja zasebnosti prinesel nove izzive. Uporabniki namreč uporabljajo vse več storitev, pri čemer hote ali nehote o sebi razkrivajo tudi veliko osebnih informacij. Zato postaja zelo pomembno, kaj in na kakšen način s temi podatki ravnajo upravljalci storitev.

Prav v sredo je kalifornijska državna tožilka Kamala Harris sporočila, da je prišlo do dogovora med Googlom, Applom, Microsoftom, Hewlett-Packardom in družbo RIM o okrepitvi zaščite zasebnosti uporabnikov, ki uporabljajo aplikacije na pametnih mobilnikih in tablicah.

Podjetja so se dogovorila, da bodo od ponudnikov aplikacij, narejenih za mobilne naprave, zahtevala, da bodo uporabnikom po vzoru običajne programske opreme zagotovili tudi politike zasebnosti v primeru, da aplikacije zbirajo osebne informacije. Tako bodo uporabniki vedeli, katere informacije o njih se zbirajo in v kakšne namene.