Arhiv Štajerskega Tednika

Uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov je evropski parlament sprejel že pred dvema letoma, uporabljati pa se je pričela maja 2018. Gre za dokument, ki je enoten za vseh 28 članic EU, te pa si lahko po svoje oblikujejo zakonske akte ter opredelijo postopkovna in vsebinska določila.

Ena ključnih novosti je sankcioniranje kršitev z izjemno visokimi globami; nacionalni organi, ki bdijo nad varstvom osebnih podatkov (v Sloveniji informacijski pooblaščenec), lahko kršiteljem izrečejo kazni do višine 2 % letnega prometa oz. tudi do deset milijonov evrov.

Zakaj so bile spremembe potrebne

Kot je navedeno v uvodu uredbe o varstvu podatkov (2016), so jo sprejeli ob upoštevanju, da je obdelava osebnih podatkov temeljna pravica in da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. „Obseg zbiranja in izmenjave osebnih podatkov se je bistveno povečal. Tehnologija zasebnim podjetjem in javnim organom omogoča, da osebne podatke uporabljajo za dosego svojih ciljev v obsegu, kakršnega še ni bilo. Posamezniki vedno bolj dajejo osebne podatke na razpolago tako javno kot globalno,“ je med drugim navedeno v uredbi, ki temelji na tem, da mora posameznik imeti nadzor nad svojimi podatki. Pri tem so izvzeti primeri, ko gre za nacionalno varnost.

Smiselno ali pretirano: je ime otroka na seznamu skrivnost?

Ne bo več Hana L. ali Hana K., temveč le Hana☺♥♫

Preberite več v Štajerskem Tedniku