V zraku je že vonj po bližajočih se praznikih. Še nekaj dni in v nakupovalnih središčih se bodo pojavile lučke, znanilke trgovskega lova na potrošnikov denar. Pri marsikateri ženski se bodo namesto porodnih popadkov pojavili nakupovalni. Želje oči bodo večje in zahtevnejše od zmogljivosti bančnih računov. Če ne bo šlo drugače, pa bomo posegli po mikavnih posojilih, ki nas bodo, ko bo popustil praznični krč, še kako spravljala v obup, brezup in slabo voljo. A kako naj se, lepo vas prosim, človek upre vsej tej ponudbi, vsem tem popustom, ki so videti tako ugodni, da malo manjka, kako nam bodo trgovci plačevali, če bomo sploh kaj kupili? A malo treznosti le ne bo odveč. Če mi ne vemo, kaj počnemo, trgovci to vražje dobro obvladajo. Iz njihovih štacun ne boste nikoli prišli kot zmagovalci, pač pa kot oskubene kokoši ali ošopane gosi.

V tem nakupovalnem trušču in hrušču bo pa le nekaj manjkalo. In to je zavedanje, kaj in zakaj prazniki sploh so. Pred velikim nakupovalnim pokom imamo še toliko časa, da razmislimo o tem. Da morebiti pomeni lep pogovor komu več kot še tako kičasto in nemalokrat neuporabno darilo. Da smo lačni drug drugega veliko bolj kot kruha ali prekajenih svinjskih krač. Ko se boste v prihajajočih dneh zapodili med prepolne police v trgovinah, zategnite ročno, ohranite trezno glavo, čeprav niste pijani. Predvsem pa se ne dajte premotiti tistim, ki pravijo, da je pri nas vse v malori, da smo na robu socialnega, moralnega in ekonomskega prepada. Ne dajte se zapeljati v malodušje, ki vse bolj prodira v naše odnose, v naše domove, kjer naj bi sicer dišalo po prazničnih, doma spečenih mašinarjih, namesto da smrdi po žveplu iz Šoštanja ali po mrhovini podjetniških pogrebcev. Poleg življenja, ki nam ga rišejo mediji in vsiljujejo politiki, obstaja še veliko prijaznejše in znosnejše, predvsem pa bolj pošteno, bolj iskreno in srečno bivanje, ki ne potrebuje za svoj obstoj niti laži niti goljufij, niti sprenevedanj niti prelaganja krivde na drugega. Tu se poskušajmo najti in morda se nam vrne na obraz že malce pozabljeni in izgubljeni nasmeh.