Arhiv Štajerskega Tednika

Zadnji objavljeni rezultati kažejo, da je delež vzorcev s preseženimi mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v živilih večji kot pretekla leta, kar je še posebej skrb vzbujajoče, saj dokazuje, da zakonodajna zaveza k zmanjšanju uporabe pesticidov očitno ni dosežena. Članice EU so se namreč dogovorile, da od leta 2009 dalje izvajajo ukrepe za trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), do leta 2030 pa naj bi količino porabljenih FFS celo prepolovile.

V jagodah našli kar 35 pesticidov

Rezultati na nivoju EU so pokazali, da je najvišje mejne vrednosti ostankov v živilih preseglo 1,7 odstotka vzorcev. Te stopnje so se od leta 2014 do 2020 zvišale v rižu, pomarančah, hruškah in perutnini, med letoma 2017 in 2020 tudi pri suhem fižolu, kiviju in cvetači. Največkrat so prevelike ostanke pesticidov našli pri pomarančah, hruškah, korenčku in rižu. Medtem ko je leta 2019 mejne vrednosti preseglo 3,9 odstotka vzorcev, je ta delež leta 2020 narasel na 5,1 odstotka. Pri 24.057 vzorcih (27,3 %) so odkrili koktajl pesticidov, torej je neko živilo vsebovalo ostanke najmanj dveh, če ne celo več sredstev za zaščito rastlin. Največkrat so takšen koktajl našli v paprikah, jabolkih, pomarančah, hruškah, jagodah, namiznem grozdju, mandarinah in breskvah, v predelanih živilih pa v vinu, posušenih sadežih vinske trte, pomarančnem soku, pšenični moki, makovih semenih in papriki v prahu. Neslavni rekord so pri tem podrle jagode neznanega izvora, pri katerih so odkrili ostanke kar 35 pesticidov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku