Profimedia

Bramor velja za zajedavca, ki ogroža prav vse rastline. Objeda namreč korenine, gomolje, kalčke pa tudi mlade liste. Vse se znajde na njegovem jedilniku in prav hitro lahko ostanemo brez sadik ter posledično brez pridelka. Bramorja najpogosteje najdemo v skrbno negovanih vrtnih tleh, saj ima rad lahka, vlažna in humozna tla, tam pa tudi izlega ličinke. Te so na začetku podobne mravljam, v poznejših fazah pa velikim belim črvom ter nato že odraslim primerkom.

Bramorji spadajo v družino kobilic, ki so prilagojene za kopanje pod zemljo. Ko odrastejo, so velike in čokate žuželke z močnim zunanjim skeletom in močnimi ter širokimi sprednjimi nogami, ki so razširjene in spominjajo na lopate ter jih tudi uporabljajo za kopanje rovov. Živijo pod zemljo, kjer po vrtu kopljejo nekaj centimetrov široke rove in iščejo hrano.

Na koncu vsakega rova imajo kamrico, prostor, kamor odlagajo jajčeca. Ti prostori so veliki kot teniška žogica, samica pa lahko vanje odloži tudi do 300 jajčec. Težavni niso samo odrasli osebki, temveč tudi ličinke, ki so lahko še nevarnejše, saj se tako kot njihovi starši prehranjujejo s koreninicami rastlin. Proti bramorju se moramo torej boriti celostno in odpraviti težave tako z odraslimi primerki kot tudi z ličinkami.

Profimedia

Redno okopavanje, razdiranje rovov ...

Z rednim okopavanjem in razdiranjem njihovih rovov lahko bramorja uspešno preženemo z vrta, če pa se ta kljub temu preveč namnoži, pa je treba poseči po drugih ukrepih. Če smo še pred leti z veseljem po tleh nasuli strupene pripravke, zdaj strokovnjaki svetujejo uporabo entomopatogenih ogorčic. Gre za majhne črvičke, ki v bramorja vstopijo skozi dihalne odprtine ali ustno votlino. V sebi imajo simbiotsko bakterijo, ki škodljivca ubije. Nato se v mrtvem škodljivcu razmnožujejo, nova generacija zapusti ličinke in išče nove osebke na vrtu. Tako se na naraven način znebimo bramorja.

Proti bramorju se bomo uspešno borili tudi z rednim rahljanjem zemlje. Tako mu bomo sproti uničevali rove pa tudi iztrebljali ličinke, ki se po navadi zadržujejo bolj na površini. Ličinke bramorja so občutljive tudi na svetlobo in sonce. Če jih bomo potegnili iz zemlje, bodo hitro pomrle. Sicer pa domači vrtnarji svetujejo, da v rove in gnezda zlivate vrelo vodo, ki bo ubila tako ličinke kot odrasle primerke.

Misa Pusenjak

Odlično sredstvo za zatiranje bramorja je tudi vratičev čaj, brozga ali prevretek. Čaj sicer uporabljamo proti trebušnim zajedavcem, vetrovom in za blaženje prebavnih krčev. Brozgo ali prevretek pripravimo tako, da v dva litra vode stresemo tri velike žlice posušenih zeli, zavremo in pustimo vreti 15 minut. Nato ohladimo in pustimo stati 24 ur. Precedimo in zlijemo v rove.

Bramorja lovijo tudi njihovi naravni plenilci. Škorcem so prava mesna poslastica, če je v naravi vzpostavljeno ravnovesje. Te koristne ptice jih največ ulovijo v času gnezdenja. Zato se skrb za ptice v vrtu vsekakor obrestuje. Med pticami, ki lovijo bramorja, lahko omenimo tudi smrdokavro in zlatovranko. Obe vrsti sta zastopani samo še na nekaterih področjih severovzhodne Slovenije.