Izrazito staranje prebivalstva pomeni, da na trg dela vstopa vse manj mladih, vse več ljudi pa se upokojuje.
Slovenija je na trgu dela dosegla zgodovinski preobrat: skoraj popolna zaposlenost, ki je še pred desetletjem veljala za nedosegljiv cilj, danes postaja eden največjih razvojnih izzivov. Po podatkih Eurostata je bila stopnja brezposelnosti v začetku leta 2025 le še 3,3-odstotna, delež prostih delovnih mest pa zgolj dveodstoten, kar je med najnižjimi v Evropski uniji.
Povprečno je bilo v Sloveniji v začetku leta 2025 zaposlenih več kot 952.000 ljudi, število uradno brezposelnih pa je zdrsnilo pod 45.000. A za to fasado rekordne zaposlenosti se skriva resen demografski krč, ki že omejuje gospodarsko rast in razvoj.
Nedavno poročilo o razvoju 2025, ki ga je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), v poglavju o demografskih trendih navaja skrb vzbujajoče številke. Število delovno sposobnih prebivalcev v kategoriji 20–64 let se je v zadnjih dvanajstih letih zmanjšalo za več kot 72.000.
Ob spremembah na trgu dela se neizogibno pojavljajo tudi vprašanja družbene kohezije in dolgoročne varnosti.
Projekcije so še bolj skrb vzbujajoče: do leta 2050 naj bi se ta skupina skrčila še za 130.000 oseb. Medtem se delež starejših od 65 let vztrajno povečuje – leta 2024 je prvič v zgodovini presegel 22 odstotkov, število starejših je preseglo število mladih do 19 let, do sredine stoletja pa bo v to skupino sodil vsak tretji Slovenec.
Povprečna starost prebivalca Slovenije je že 44 let in se še naprej zvišuje. Tako izrazito staranje prebivalstva pomeni, da na trg dela vstopa vse manj mladih, vse več ljudi pa se upokojuje. Po podatkih Umarja bo do leta 2040 število prebivalcev v starostni skupini 20–64 let upadlo na 1,1 milijona, do leta 2050 pa celo pod milijon. Če je bila še pred desetletji Slovenija dežela mladih, je danes postala družba dolgoživih – kar prinaša številne socialne, gospodarske in tudi politične izzive.
Rešuje nas priseljevanje
Ta demografska gibanja že povzročajo resne težave na trgu dela. Podjetja v gradbeništvu, zdravstvu, socialnem varstvu, izobraževanju in visokotehnoloških panogah vse težje najdejo ustrezne kadre. Po podatkih Umarja je bilo leta 2024 na seznamu poklicev, ki jih je težko zapolniti, kar 93 različnih profilov – od učiteljev in zdravstvenih delavcev do inženirjev in strokovnjakov za IT. V gradbeništvu skoraj polovica podjetij poroča, da jih pomanjkanje delovne sile omejuje pri poslovanju, v predelovalnih dejavnostih pa tretjina.
Slovenija sicer dosega nadpovprečno zaposlenost v jedrni generaciji (30–54 let), a podpovprečno zaposlenost starejših, zlasti v skupini 60–64 let. Stopnja zaposlenosti v tej skupini je še vedno nižja od povprečja EU, mnogi še vedno zapuščajo trg dela razmeroma zgodaj.
Rezerv znotraj domače delovne sile je vse manj, kar potrjuje tudi podatek, da je že skoraj petina vseh zaposlenih v Sloveniji tujih državljanov.
Ekonomist in demograf Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete poudarja, da je število zaposlenih res najvišje v zgodovini, a je to v veliki meri posledica priseljevanja. Po njegovem mnenju bo Slovenija dolgoročno lahko ohranjala gospodarsko rast le, če bo okrepila prebivalstveno politiko, ki bo spodbujala več rojstev in privabljala pozitivno selekcionirane priseljence, predvsem visoko izobražene. Ob tem poudarja, da je nujno več vlagati v mlade generacije, jim olajšati prehod s šolanja na trg dela, omogočiti hitrejšo osamosvojitev in reševanje stanovanjskega vprašanja.
Ekonomist Janez Malačič meni, da bodo demografska vprašanja še naprej vse bolj v ospredju politike in družbe, saj se bodo šoki nizkega letnega števila živorojenih nadaljevali.
»Pri večji zaposlenosti domačega prebivalstva pa ne gre samo za dvig starosti pri upokojevanju, ampak še za mnogo več. Ključno je vprašanje spodbud za delo. Te je treba povečati, kjer koli je le mogoče,« poudarja Malačič. Po njegovih besedah je skrajni čas, da se opustita mencanje pri pokojninski reformi in nepravično obravnavanje različnih generacij. »Tavanje in šokantno preskakovanje med obveznim upokojevanjem za ene generacije in ponujanjem spodbud za ostajanje v zaposlitvi tudi po izpolnjenih kriterijih za upokojitev za druge generacije ne ruši le zaupanja v pokojninski sistem, ampak je nepravično in žaljivo.« Malačič meni, da bi bilo treba upokojitveno starost vezati na življenjsko pričakovanje v starostnem razredu 60 ali 65 let, posebej za moške in ženske.
Demograf poudarja, da je prihodnost slovenskega trga dela močno povezana z učinkovito in privlačno migracijsko politiko. »Za priseljevanje že tako vidimo, da najde pot, če smo le konkurenčni na mednarodnem trgu talentov.« Ob pametni in stabilni ekonomski in družbeni politiki, ki zagotavlja gospodarsko rast, bi lahko Slovenija tudi v prihodnje ostala zanimiva za visoko izobražene tuje delavce, s čimer bi omilila posledice domačega demografskega krča. V zadnjih letih so priseljenci postali ključni za rast zaposlenosti.
Leta 2024 je selitveni prirast znašal več kot 20.000 oseb, kar je omililo upad delovno sposobnega prebivalstva. A integracija tujih delavcev ostaja izziv – tako zaradi jezikovnih, kulturnih kot tudi socialnih razlik. Malačič ob tem navede, da mora Slovenija privabljati tiste, ki bodo prispevali k razvoju gospodarstva in družbe. Umar v poročilu opozarja, da Slovenija za aktivne politike zaposlovanja nameni le 0,1 odstotka bruto družbenega prihodka, kar je pod evropskim povprečjem. Hkrati se številni soočajo s t. i. »pastmi neaktivnosti« in »pastmi nizkih plač«, kjer zaposlitev prinese le malo več kot socialni transferji. To še dodatno zmanjšuje motivacijo za vstop na trg dela, zlasti pri starejših in manj izobraženih.
Leta 2024 je selitveni prirast znašal več kot 20.000 oseb, kar je omililo upad delovno sposobnega prebivalstva.
Pomanjkanje ustreznega kadra
Kakšno je stanje na trgu dela v Pomurju, nam je podrobneje predstavila Stanislava Perčič, vodja območne službe Murska Sobota Zavoda RS za zaposlovanje. Na tukajšnji območni službi zavoda za zaposlovanje je bilo tako konec aprila prijavljenih 2776 brezposelnih oseb, kar je za 9,2 odstotka manj kot aprila 2024. Na državni ravni se je odstotek zmanjšal za manj kot dva odstotka, kar pomeni, da je trend zmanjševanja števila brezposelnih oseb v Pomurju znatno večji. Razmere na trgu dela izraža tudi stopnja registrirane brezposelnosti, ki se prav tako znižuje, je pa v Pomurju ta kazalnik višji od državnega povprečja.
Ob velikem povpraševanju delodajalcev po delavcih in slabši strukturi brezposelnih oseb je bila tudi v prvem četrtletju letošnjega leta velika ovira pri zaposlovanju pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, poudarja Stanislava Perčič.
V soboški območni enoti je bila aprila stopnja registrirane brezposelnosti 7-odstotna, v Sloveniji 4,9-odstotna. Kot pojasnjuje Perčičeva, povprečje v Pomurju zvišujeta soboška in lendavska upravna enota, najnižja stopnja registrirane brezposelnosti, 4,8-odstotna, pa je na območju Ljutomera.
V prvem četrtletju letošnjega leta so delodajalci pri soboški območni službi zavoda za zaposlovanje priglasili 1838 potreb po delavcih. »Ob velikem povpraševanju delodajalcev po delavcih in slabši strukturi brezposelnih oseb je bila velika ovira pri zaposlovanju pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra,« poudarja Perčičeva, ki dodaja, da je bilo največ potreb izraženih v zdravstvu in socialnem varstvu, predelovalni dejavnosti, gradbeništvu, izobraževanju, gostinstvu, trgovini, največ povpraševanja pa konkretno po delavcih za preprosta dela, natakarjih, kuharjih, gradbenikih, tehnikih za strojništvo, orodjarjih, bolničarjih, sodelavcih v zdravstveni negi, šiviljah in vzgojiteljih.
Delež tujcev med brezposelnimi osebami v Pomurju sicer ostaja razmeroma nizek, aprila letos je znašal 4,8 odstotka, kar je bistveno nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 12,3 odstotka.
Ukrepi zaposlovanja v Pomurju nadpovprečno sprejeti
Na podlagi raziskave, ki jo izvaja zavod za zaposlovanje, delodajalci v Sloveniji še zmeraj napovedujejo 1,4-odstotno rast zaposlovanja, na območju murskosoboške območne službe pa 0,5-odstotno rast. »Kar pa je skrb vzbujajoče in je izziv za vse deležnike na trgu dela, je podatek, da se je s pomanjkanjem kadra soočila več kot polovica delodajalcev, prav tako pričakujejo prihodnje težave pri pridobivanju kadra,« opozarja vodja pomurskega zavoda in dodaja, da je pričakovati največje pomanjkanje kadra ravno pri poklicnih profilih, za katere je bilo tudi največje povpraševanje.
V zadnjih letih je tudi v Pomurju opazen trend naraščanja števila tujcev, ki se vključujejo na lokalni trg dela. Podatki kažejo, da je bilo v zadnjih letih na območju murskosoboške območne enote izdanih manj delovnih dovoljenj (312 leta 2022, 243 leta 2023, 127 leta 2024 in le še 23 v prvih štirih mesecih leta 2025), medtem ko se je število soglasij k zaposlitvi tujcev občutno povečalo (252 leta 2022, 312 leta 2023, 353 leta 2024 in 163 v prvih štirih mesecih leta 2025).
Delež tujcev med brezposelnimi osebami v Pomurju sicer ostaja razmeroma nizek, aprila letos je znašal 4,8 odstotka, kar je bistveno nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 12,3 odstotka.
Glede anomalij ali izrazitejših sprememb v dinamiki trga dela Perčičeva izpostavlja, da je število na novo prijavljenih brezposelnih oseb v evidenci v Pomurju v primerjavi z aprilom 2024 upadlo za 14,3 odstotka, kar je znatno ugodnejše od slovenskega povprečja, kjer je bil padec le 3,3-odstoten. Zaznavajo pa še vedno visoko stopnjo dolgotrajno brezposelnih oseb, ki znaša 37,1 odstotka, čeprav je nekoliko nižja od državnega povprečja, kjer ta delež znaša več kot 40 odstotkov.
Še naprej je problematična sezonskost, saj je v zimskih mesecih več novih prijav v evidenco brezposelnih. Med ukrepi aktivne politike zaposlovanja v Pomurju so se po njenih besedah kot najučinkovitejši izkazali ukrepi usposabljanja in neposredne podpore zaposlovanju. Delodajalci se aktivno vključujejo v programe, kar se kaže tudi v visokih deležih vključitve brezposelnih v različne programe v primerjavi z nacionalno ravnjo.
Povprečno je bilo v Sloveniji v začetku leta 2025 zaposlenih več kot 952.000 ljudi, število uradno brezposelnih pa je zdrsnilo pod 45.000.
Tako je na območju murskosoboške območne službe zavoda za zaposlovanje v delovni preizkus vključenih 19 odstotkov vseh vključitev v Sloveniji, v usposabljanje na delovnem mestu kar 25,5 odstotka, v učne delavnice pa celo 50 odstotkov vseh vključitev na državni ravni. Tudi program Zaposli.me dosega pomembne rezultate z 10 odstotki vseh vključitev, medtem ko javna dela predstavljajo 15 odstotkov nacionalnih vključitev zavoda za zaposlovanje.
Šoki se bodo nadaljevali
Ob spremembah na trgu dela se neizogibno pojavljajo tudi vprašanja družbene kohezije in dolgoročne varnosti. »Globoko razdeljena slovenska politika se očitno ne zaveda, kako pomembna so vsaj minimalno usklajena razmerja med kontingenti otrok, delovnega prebivalstva in starih. Nihče pa si tudi ne postavlja vprašanj v zvezi z obrambo države – ali bodo vse bolj številni priseljenci pripravljeni poprijeti za orožje in se boriti za Slovenijo, če bo treba,« opozarja Malačič.
Dolgoročno lahko del bremena prevzamejo tudi robotizacija, umetna inteligenca in digitalizacija. Umar denimo v poročilu poudarja, da bo prehod na pametno in zeleno gospodarstvo zahteval še več znanja in prilagodljivosti, neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela pa lahko postane zavora razvojnih ambicij države. Malačič je prepričan, da bodo napredne tehnologije, če jih bo slovensko gospodarstvo uspešno uvajalo in razvijalo, pomembno prispevale k omilitvi demografskega pritiska.
Slovenija je tako na preizkušnji: bo znala prelisičiti neugodne demografske trende z drznejšimi ukrepi in inovacijami ali bodo trendi postali zavora prihodnje blaginje? Malačič napoveduje, da se bodo šoki nizkega letnega števila živorojenih nadaljevali – to število bo v prihodnje padlo pod 15.000, morda celo pod 12.000. Brez pravočasnega ukrepanja bo vsak tretji prebivalec Slovenije kmalu starejši od 65 let. Čas za korenitejše ukrepe se tako izteka – delo pa ne čaka.
Transformacija dela že poteka
Umetna inteligenca že danes korenito in bliskovito spreminja industrijo in trg dela, a to je šele začetek. Soustanovitelj Microsofta Bill Gates je nedavno izrekel strašljivo napoved, da bomo že v naslednjem desetletju umetni inteligenci prepustili številne zdravnike in učitelje, saj da ljudje »za večino stvari ne bomo več potrebni«.
»V naslednjem desetletju ljudje za večino stvari ne bomo več potrebni,« opozarja Bill Gates.
Podobno opozarja tudi Demis Hassabis, izvršni direktor laboratorija Google DeepMind, ki je ustvaril napredni UI-model Gemini.Hassabis ocenjuje, da bo umetna inteligenca v petih do desetih letih bodisi izbrisala bodisi korenito spremenila velik del današnjih poklicev. Pri tem pa poudarja, da to ne pomeni nujno zgolj izgube delovnih mest, ampak odpira vrata novim, pogosto bolj dragocenim in zanimivejšim zaposlitvam. Sporočilo stroke je jasno: ne gre za oddaljeno prihodnost, ampak za sedanjost, ki že trka na vrata vseh sektorjev. Zato se lahko zdajšnje številke rekordno nizke brezposelnosti hitro obrnejo. Ko bodo nekateri poklici začeli izginjati in nastajati novi, bo pomembnejše kot kadar koli prej biti družba znanja, ki se je na novo realnost ustrezno pripravila.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Profimedia
