Aleš Cipot

Glede na predstavljene podatke Ajpesa o poslovanju pomurskega gospodarstva trdim, da imamo. Poslovni rezultati pomurskega gospodarstva za lani so presenetili, in to v pozitivnem smislu, kljub temu da lahko leto 2024 označimo kot zelo zahtevno z obilico geopolitičnih sprememb, ki so vplivale predvsem na predvidljivost poslovnega okolja. Vseeno je naše gospodarstvo, ki je očitno v zelo dobri kondiciji, opazno izboljšalo vse ključne gospodarske kazalnike. Rast je posledica dobrega dela ter stabilnega gospodarstva z razvojnim potencialom tudi za naslednja leta.

Pomurska podjetja (brez Leka v Lendavi in Krke v Ljutomeru) so imela namreč prvič v zgodovini dva gospodarska kazalnika najboljša v državi. Ta kazalnika sta rast čistega dobička in rast neto dodane vrednosti.

Tudi krvna slika sledi gospodarskim kazalnikom in nakazuje pozitiven trend poslovanja v več kot 900 podjetjih. Od tega več kot polovica vseh zaposlenih v gospodarskih družbah ustvari povprečno več dodane vrednosti na zaposlenega, kot je slovensko povprečje.

Jure Kljajić

V rezultatih se nam končno poznajo odprtost regije in njen geostrateški položaj, pravočasna avtomatizacija in digitalizacija ter tehnološka nadgradnja. Vsekakor je treba poudariti, da so podatki odlični, kljub temu da so rezultati podjetij precej odvisni od dogajanja v naših največjih izvoznih partnericah, Nemčiji in Avstriji. Ti dve državi še vedno skupaj presegata polovico našega izvoza, kot vemo, pa jima trenutno gospodarsko gledano ne gre najboljše.

Za stabilnost pomurskega gospodarstva skrbijo predvsem predelovalne panoge, v katerih se proizvajajo visokokakovostni in inovativni izdelki ter rešitve. Ti dosegajo globalno konkurenčnost, najvišjo dodano vrednost ter vse evropske in svetovne trge. Poleg omenjene Nemčije in Avstrije še največkrat tudi Madžarsko, Hrvaško, Švico in Srbijo. Odpirajo se trgi Belgije, Bližnjega vzhoda, Emiratov, Savdske Arabije, Alžirije ter tudi Japonske.

V regiji se razvijajo nove pozitivne zgodbe. Lep primer je nekdanje Murino dvorišče. Na tem prostoru, ki je bil nekoč namenjen izključno industrijski dejavnosti, zdaj nastajajo oziroma ga naseljujejo mlada storitvena podjetja. Prostor pa omogoča tudi nadaljevanje tradicionalne tekstilne dejavnosti in prihod tudi novih podjetij v to odlično »skupnost« podjetij.

Jure Kljajić

Prav tako Lek Sandoz v Lendavi vzpostavlja dolgoročni razvoj farmacevtske panoge z novimi investicijami z najvišjo dodano vrednostjo, prav tako za razvoj farmacije skrbi v Ljutomeru še en farmacevtski velikan, Krka. Oba dajeta priložnosti in možnosti mladim visokotehnološkim kadrom, da ostanejo doma ali se vrnejo domov.

Ogromne rezerve imamo še v turizmu, ki pri nas sloni na zdravilni geotermalni vodi, ter tudi v kmetijstvu, ki prav tako geotermalno vodo uporablja v rastlinjakih za kontrolirano proizvodnjo. Ne smemo pozabiti, da so za dolgoročen razvoj Pomurja zelo pomembne naravne danosti, ki so velika še neizkoriščena konkurenčna prednost. Tukaj mislim predvsem na vodo iz reke Mure, ki nam omogoča načrtovanje novih investicij v kmetijstvu in turizmu ter namakanje kmetijskih zemljišč.

Če bomo sposobni v regiji izkoristiti naše konkurenčne prednosti ter spodbuditi nov naložbeni cikel v podjetjih tudi s pomočjo razvojnih subvencij – tukaj mislim predvsem na platformo strateških tehnologij za Evropo (platforma STEP), se lahko nadejamo uspešnega poslovanja pomurskega gospodarstva tudi v prihodnje.