Rjavi morilski tepih: invazivna alga uničuje Jadran
Invazivna rjava alga Stypopodium schimperii izrinja življenje morskega dna Jadrana. Širjenje ne grozi le z uničenjem biotske raznovrstnosti, povzroči lahko tudi veliko gospodarsko škodo ribištvu in turizmu.
Hrvaški Jadran se po poročanju Indexa sooča z najnevarnejšo grožnjo doslej - invazivno rjavo algo Stypopodium schimperii. Prvič so jo opazili leta 2020 pri otoku Vis in je v samo nekaj letih zavzela skalnato morsko dno ter postala monokultura, ki duši avtohtone vrste alg in grozi, da bo povzročila propad biotske raznovrstnosti.
Rjava morska alga izvira iz Rdečega morja, prve najdbe v Sredozemlju pa segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja (Izrael 1973, Libija 1977). V Jadranu so jo kot rečeno prvič našli na Visu leta 2020, in sicer v bližini Komiže, v okviru projekta raziskovanja tujerodnih bentoških vrst, ki so ga izvajali znanstveniki z Inštituta za oceanografijo in ribištvo (IOR).
Do leta 2022 je rjava alga na nekaterih območjih Komiškega zaliva že popolnoma izpodrinila avtohtone vrste alg in dosegla več kot 75-odstotno pokritost morskega dna. Danes je morsko dno Komiškega zaliva na gladini od 3 do 25 metrov praktično monokultura te invazivne vrste alge. Razširila se je tudi na bližnjih otokih Biševo in Brusnik, celo na globini 90 metrov.
Rjava alga tvori gosto gobasto "preprogo" iz do 40 centimetrov velikih listnatih delov. Ko se razširi, duši avtohtone vrste in jim odzame prostor, svetlobo in hranila. Predhodne raziskave območij, ki jih je naselila rjava alga, kažejo, da so skoraj v celoti iztrebile lokalni bentos; skupnost rastlinskih in živalskih organizmov ter mikroorganizmov, ki živijo na morskem dnu, vključno z algami, spužvami, školjkami, črvi in drugimi nevretenčarji.
Na IOR trenutno potekajo raziskave za določitev dejanskega obsega njenega vpliva na avtohtone vrste na tem območju. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da rjava alga nima naravnih sovražnikov zaradi snovi, ki so potencialno strupene in odbijajo naše avtohtone rastlinojede vrste. Vsebuje namreč stypodion – substanco, ki ovira delitev celic morskih ježkov, kar dodatno ogroža prehranjevalno verigo.
Širjenje Stypopodium schimperii po Jadranu ne grozi le z uničenjem biotske raznovrstnosti, povzroči lahko tudi veliko gospodarsko škodo ribištvu in turizmu. Čarobne palčke za rešitev problema ni, rjavo algo iz morskega dna odstranjujejo mehansko, na roke, čeprav je zelo dvomljivo, kako učinkovita je ta metoda, še navaja Index.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
