Fantomski zastoji: Ko se promet ustavi, čeprav ni nobene ovire
Vedno bolj gost promet je povzročil pravi kolaps na slovenskih avtocestah. Velik del zastojev nastaja zaradi gostega prometa, a tudi napak voznikov.
Povprečni letni dnevni promet na slovenskih avtocestah in hitrih cestah se je od 2013 do lani povečal za 26 odstotkov na nekaj več kot 35.000 vozil, so pojasnili na Darsu. Na primorski in štajerski vpadnici v Ljubljano promet dosega celo okoli 80.000 vozil. Največ tovornih vozil pa naj bi bilo na odseku Kozarje-Brezovica, kjer jih je več kot 10.000 dnevno.
Zato so zastoji več ali manj neizbežni, a veliko k temu prispevajo tudi vozniki s sovjo vožnjo. A kaj lahko storimo, da bi bilo zastojev manj, ker jih mnogo nastane »po nepotrebnem«.
Na avtocestah je namreč ključno, da vozniki upoštevajo nekaj preprostih pravil, ki lahko znatno pripomorejo k zmanjšanju gneče in povečanju varnosti.
Vožnja po desnem pasu, levo le za prehitevanje
Z bolj gostim prometom pa se je tudi pri nas vedno bolj pogost pojav »kampiranja na levem pasu«. V tujini, predvsem v nemško govorečem delu Evropa, poznajo izraz »linksfarerji«, ki s počasno vožnjo dejansko blokirajo promet za seboj. Na avtocesti naj namreč voznik vedno vozi po desnem pasu, razen kadar prehiteva. Vožnja v levem pasu brez potrebe povzroča zastoje, ker zmanjšuje razpoložljivost prehitevalnih pasov za druge voznike. In tudi to prehitevanje naj mine hitreje in z večjo razliko v hitrosti med obema voziloma. Še enkrat pa opozorimo, da je prehitevanje po desnem pasu prepovedano in zelo nevarno. Pa čeprav vas voznik na levem pasu še tako spravlja ob živce.
Naj še poudarimo, da je mežikanje z lučmi prepovedano, če želite vozniku nakazati, da ga želite prehiteti in da naj se umakne na prost vozni pas, prižgite levi smernik. Čeprav je pogosto malo verjetno, da bo voznik pred vami to zaznal, kaj šele upošteval.
Upoštevanje varnostne razdalje
Neustrezna varnostna razdalja je tudi pojav, ki ni tuj slovenskim voznikom. Je pogosto tudi posledica prepočasnega prehitevanja vozila pred vami ali pa vožnje po levem pasu, čeprav je desni pas prost. A ne glede na vse moramo ohranjati zadostno varnostno razdaljo (vsaj dve sekundi med vozili), ker to povečuje varnost, omogoča pa tudi lažjo prilagoditev hitrosti, če pride do nenadnega zmanjšanja hitrosti ali zastoja. Pomembno je tudi predvidevanje in predvsem ne sunkovito zaviranje, na drugi strani pa prevelika razdalja prav tako poskrbi za predolge kolone.
Usklajevanje hitrosti z drugimi vozili
Pri vožnji na avtocesti naj voznik vzdržuje ustrezno hitrost glede na prometne razmere. Prehitro vožnja ali po domače naletavanje v gneči lahko povzroči zastoje in povečanje tveganja za nesreče. Pravočasno odvzemanje plina in opazovanje prometa ne le neposredno pred vašim vozilom lahko omogoči boljše predvidevanje.
Tudi prometni znaki in obvestila na zaslonih niso tam le za okras. Predvsem v večjih prometnih območjih so pogosto nameščeni dinamični signalizacijski sistemi, ki obveščajo o morebitnih zastojev, delih cest ali drugih nevarnostih.
Omogočite tudi prehitevanje. Če vas po levem pasu prehiteva vozilo, vozite s konstantno hitrostjo, ne zavirajte (če pa že, le odvzemite plin), ker to lahko preseneti voznika za vami. Nikar pa ne ovirajte prehitevanja z nenadnim dodajanjem plina, kar se tudi dogaja, da se voznik nenadoma »prebudi« in se čuti ogroženega, ker ga nekdo prehiteva.
Uporaba elektronskih sistemov
Sodobni avtomobil imajo različne elektronske sisteme, ki skrbijo za varnost in omogočajo manj stresno vožnjo. Seveda vsi ne delujejo brez napak in imajo svoje hibe, a načeloma vam na primer aktivni radarski tempomat pomaga ohranjati primerno varnostno razdaljo in sam prilagaja hitrost vožnje glede na promet. Če ima torej vozilo te sisteme, ni odveč, če se jih naučite uporabljati.
Da bi zmanjšali gnečo, je pomembno, da vozniki pravočasno načrtujejo postanke ali izhode z avtoceste, ne pa da do zadnjega trenutka vozijo po levem pasu, potem pa na silo in za vsako ceno izsilijo prostor za izvoz z avtoceste. Ker morajo potem drugi zavirati in se umikati takemu vozniku, se ta motnja prenese po celotni koloni vozil in fantomski zastoj je tu.
Pravilo zadrge
Pogosto se tudi dogaja, da je en vozni pas zaprt in se promet iz dveh združuje v enega. Tukaj veljata dve osnovni pravili: vozniki naj vozijo do zapore in naj se ne skušajo vriniti v kolono vozečih veliko pred zaporo. Dogaja se, da je tako tisti pas, ki je na koncu zaprt, dejansko brez prometa kilometer ali dva pred zaporo, ker se je nekdo prezgodaj odločil, da bo zamenjal pas. Pred zaporo pa velja pravilo zadrge, se pravi da se vozniki izmenično razvrstijo v pas za vožnjo (enkrat levi, nato desni, pa spet levi in tako dalje). Velja naj tudi pravilo solidarnosti, v tujini na primer na ta pojav opozarjajo s posebnimi prometnimi znaki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se