Shutterstock

Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva okužba in lahko povzroči več vrst raka pri ženskah in moških. Cepljenje je učinkovita zaščita. Vštevilnih državah po svetu z njim že več kot 20 let uspešno preprečujejo bolezni in celo izkoreninjajo povezane rake. Večina ljudi se s HPV okuži v prvem letu po pričetku spolnih odnosov, zato je še toliko bolj pomembno, da je zaščita takrat že vzpostavljena.

Bolezni

Tihi sovražniki, ki ogrožajo zdravje žensk

V preteklem šolskem letu je cepljenje proti HPV postalo brezplačno za vse ženske in moške, stare od 19 do 26 let. Cepljenje je zelo priporočljivo tudi za starejše od 26 let, a v tem primeru je samoplačniško. Deklice in dečki, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo, se lahko brezplačno cepijo od 6. razreda dalje, ob sistematskem pregledu. Cepljenje je možno tudi pri izbranem osebnem zdravniku ali ginekologu.

Shutterstock

Strokovna direktorica ZD Ljubljana Eva Vodnik poudarja, da se ocenjuje, da HPV v Evropski uniji vsako leto povzroči številne primere raka pri moških in ženskah. Cepljenje proti HPV lahko prepreči 90% teh rakov. Cepljenje proti HPV zagotavlja varno, učinkovito in dolgotrajno zaščito.

Letno 1500-2000 hujših predrakavih sprememb

Ginekologinja Tinkara Srnovršnik je poudarila, da letno ginekologi odkrijejo 1500-2000 hujših predrakavih sprememb, ki bi nezdravljene lahko napredovale v raka materničnega vratu. Za rakom materničnega vratu letno zboli med 100 in 120 žensk, umre pa med 40 in 50. Ženske, ki se udeležujejo presejalnih programov, imajo 80% manj možnosti, da zbolijo za rakom materničnega vratu, cepljene pa kar do 90% manj možnosti za raka na materničnem vratu in 85% manj možnosti za razvoj hudih predrakavih sprememb. Cepljenje je mogoče tudi kadarkoli kasneje, tudi po zdravljenju predrakavih sprememb v preteklosti.

Preventivni pregledi 

ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu, kar pomeni, da v sklopu programa s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je mogoče z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti.

»Program je namenjen ženskam med 20. in 64. letom, presejalni pregled se opravlja vsake tri leta, potem ko je pri vstopu v program test dvakrat zaporedoma negativen v razmiku enega leta. Če sta oba negativna, potem ženska hodi na tri leta do svojega 64. leta. Če so bili vsi brisi v redu in testi negativni, potem lahko ženska pri 64 letih preneha hoditi na preglede. Če pa je imela ženska vmes patološke brise ali bila zdravljena zaradi predrakavih sprememb, ali če se prej ni odzivala, se po novem pravilniku lahko sama naroči tudi po 64. letu,« nam je zaupala dr. Urška Ivanuš. 

Zakaj so presejalni pregledi ZORA tako pomembni? »Namenjeni so odkrivanju bolezni pri človeku, ki ne ve, da je bolan. Na presejalne preglede vabimo zdrave ljudi z namenom, da pri njih odkrijemo predrakavo spremembo in jo zdravimo in s tem preprečimo raka,« pravi dr. Ivanuš in dodaja, da je pomembno, da raka odkrijemo v zgodnjem stadiju, ko je zdravljenje manj intenzivno, prognoza pa boljša.

»Izkazalo se je, da če ženska zboli, čeprav je hodila na presejalni program ZORA, je preživetje veliko boljše kot pri ženskah, ki se niso odzivale. To pa zato, ker te rake v 80 % odkrijemo v omejenem stadiju. Pri ženskah, ki niso hodile, pa pri okoli 80 % rake odkrijemo v napredovalnih stadijih.« Dobra stran programa ZORA je torej, da so zelo uspešni pri odkrivanju predrakavih sprememb, da se je po uvedbi programa pogostost raka materničnega vratu v Sloveniji prepolovila in da se zadnja leta Slovenija uvršča med evropske države z najmanjšo incidenco tega raka, kar je zelo razveseljivo, saj je bila v preteklosti Slovenija ena izmed držav, ki so bile s to boleznijo najbolj obremenjene. »Veseli smo, da program pomaga in da so ga ženske dobro sprejele. Več kot 70 % žensk, ki jim je program namenjen, se namreč redno udeležuje pregledov pri osebnem ginekologu na tri leta.«

Shutterstock

Rak materničnega vratu je izjema

Če na pojav raka gledamo z vidika preprečevanja, je rak materničnega vratu gotovo izjema. »Zato ker poznamo kar dva zelo učinkovita ukrepa. Eden je cepljenje proti HPV. Pri deklicah, ki so cepljene proti HPV po nacionalnem programu cepljenja, je kar do 90 % manjša verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu ali da bi se pri njih pokazale predrakave spremembe. Po drugi strani pa imamo presejalni program ZORA, v okviru katerega odkrivamo te predrakave spremembe in jih zdravimo, še preden se rak pojavi. Drugega raka, ki bi imel tako učinkovite preventivne ukrepe, ni. Zato je svetovna zdravstvena organizacija leta 2018 pozvala h globalni eliminaciji raka materničnega vratu kot javnozdravstvenega problema, kar pomeni, da bi lahko s kombinacijo cepljenja, presejanja in zdravljenja odkritih sprememb materničnega vratu prišli do eliminacije.« To pomeni, da se lahko zgodi, da kakšno leto sploh ne bi bilo novega primera raka, o eliminaciji pa se bo govorilo, ko bodo na vzorcu sto tisoč žensk zbolele maksimalno štiri. 

Visoka stopnja preživetja

Pri ozdravitvi se vedno gleda, kolikšna je stopnja preživetja. Pri raku materničnega vratu je preživetje zelo dobro. Je pa tako kot pri vseh rakih, boljše je, da ga odkrijemo v zgodnjem stadiju, ko je preživetje skoraj stoodstotno. Tudi zdravljenje zgodnjega stadija je lažje, maternica se lahko ohrani in se odstrani samo maternični vrat, takšna ženska lahko tudi zanosi. Višji kot je stadij, slabša je prognoza in se lahko odstrani tudi cela maternica, doda se sistemsko zdravljenje ali obsevanj.

Kako poteka testiranje?

Pri programu ZORA ženske ne potrebujejo vabila, da se udeležijo pregleda, saj ga opravlja osebni ginekolog, zato se lahko vsaka ženska kadarkoli sama naroči na pregled po pretečenih treh letih od zadnjega vzetega brisa (lahko tudi tri mesece prej ali pozneje). Sicer je ginekolog zadolžen za to, da jo v tem časovnem okviru pozove na pregled. Udeležbo in rezultate pa spremlja register ZORE. 

Kaj vse povzroča virus HPV

Virus HPV ni samo en virus, ampak je skupina okoli 200 različnih virusov, od tega jih je 45 genitalnih, 13 pa jih lahko povzroča raka. Ti lahko povzročajo raka materničnega vratu, raka nožnice, zunanjega spolovila in zadnjika. Pri moškem pa lahko povzročajo raka penisa in zadnjika. Pri obeh spolih lahko povzročajo tudi raka v ustni votlini. Samo pri raku materničnega vratu pa lahko rečemo, da do bolezni ne pride brez okužbe z virusom HPV, do tega lahko pride pri res majhnem odstotku bolezni, pri drugih rakih pa ta povezava ni tako zelo močna. 
Dr. Ivanuš poudarja, da okužbe ne moremo sami opaziti in je tudi ne moremo sami pozdraviti, opaziti pa ne moremo niti predrakavih sprememb ali zgodnjega stadija raka. »RMV se dosti pozno pokaže s simptomi, zato je pomembno, da hodimo na presejalne programe, saj program pomaga in rešuje življenja.

Morebitni neželeni učinki po cepljenju proti HPV

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so o neželenih učinkih cepiva proti HPV zapisali:

Doslej je bilo po svetu razdeljenih več kot 270 milijonov odmerkov teh cepiv. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o rdečini, bolečini in oteklini na mestu cepljenja, zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Evropska agencija za zdravila (EMA) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) redno spremljata varnost cepiv proti HPV in do zdaj še nista zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje.

Leta 2016 sta pregledali varnosti cepiv proti HPV v zvezi z dvema redkima obolenjema: kompleksnim regionalnim bolečinskim sindromom (kronično bolečinsko stanje, ki prizadene ude) in sindromom posturalne ortostatske tahikardije (nenormalno povečanje srčnega utripa pri vstajanju ali usedanju, kar povzroči simptome, kot so omotica, izguba zavesti, glavobol). Doslej so bili v strokovni literaturi opisani primeri teh obolenj v časovni povezavi s cepljenjem proti HPV, vendar pa vzročna povezanost s cepljenjem ni bila potrjena. Obe obolenji se lahko pojavita tudi pri necepljenih osebah.

V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. Pri nas je bilo v obdobju od leta 2008 do 2018 razdeljenih več kot 140.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register neželenih učinkov po cepljenju prejeli 177 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV.

Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti in omedlevici. Skoraj vsako leto so prijavljeni posamezni resni neželeni učinki, zaradi katerih so bila cepljena dekleta na kratkotrajnem opazovanju v bolnišnici. Vse hospitalizacije namreč štejejo za resne neželene učinke. Resnih neželenih učinkov, kot so na primer anafilaktična reakcija, šok itd., pa do zdaj nismo opazili.