Prehrana / stran 432
Preden karkoli napišemo o rdeči pesi, bi se ji morali opravičiti. To odlično in dragoceno živilo je v sodobni prehrani povsem prezrto in premalo cenjeno glede na vse, kar ponuja. Pesa ima številne zdravilne lastnosti, je preprosta za pridelavo in dosegljiva tako rekoč vse leto. Žal je po zaslugi cenenega vlaganja v kis postala sinonim industrijske prehrane iz delavskih in šolskih menz. Zaslužila pa bi si prostor na kraljevi pojedini.
Na prodajnih policah slovenskih trgovcev najdemo izdelke iste znamke različnih proizvajalcev. Na Zvezi potrošnikov Slovenije razlike sicer opažajo, a ne pri kakovosti.
Iz dvigala sta pokukala dva privlačna in nasmejana obraza, dve lepo naličeni in urejeni ženski v škornjih z visokimi petami in z veliko plastično škatlo v rokah, v njej pa so bile v slogu vrhunskega cateringa zložene posodice s hrano. Veselje in pozitivna energija sta nas preplavila že na začetku srečanja. »Ženske se moramo med seboj podpirati, da lahko rešujemo svet,« smo ugotovile. V ospredju te zgodbe je bilo odlično kosilo, za katero sta dekleti porabili samo pet evrov. Kako z malo denarja pripraviti družinsko kosilo, je družbeno odgovorna razsežnost podjetja Foodfatal, sicer pa vam lahko Saša Rakita in Karin Kozjak pričarata tudi najrazkošnejšo pojedino.
Med najnovejšimi raziskavami v Braziliji so odkrili, da se v kavi nahaja protein, ki je podoben morfiju. Ta protein pa učinkuje še dlje kot morfij.
Dekle zaradi fobije že pet let živi le od krompirja in sira. Vsa druga hrana naj bi ji namreč povzročala slabost. Sedemnajstletna Škotinja, ki ji še niso diagnosticirali selektivne motnje hranjenja, je zaradi svoje omejene prehrane že večkrat omedlela.
Naši predniki so začeli hrano drugače okušati po tistem, ko so se odcepili od prednikov šimpanzov, menijo raziskovalci. Analiza genov neandertalcev in drugih izumrlih človeških prednikov je nadalje pokazala, da sodobni človek veliko bolje prebavlja škrob kot pa kateri koli drugi znan član človeškega družinskega drevesa, saj premore trikrat več kopij gena za encim, ki skrbi za razgradnjo škroba.
Za večino izmed nas so bili prazniki čas druženja s prijatelji in družino za obloženo mizo, polno dobrot, kar je vplivalo tudi na nabiranje neželenih kilogramov. Tudi sicer je debelost med Slovenci vse pogostejša nadloga. Načinov hujšanja je več. Nekomu je dovolj že občasno ukvarjanje s športom, medtem ko nekateri težje izgubljajo kilograme. Shujšati pa je mogoče tudi s pomočjo resveratrola, ki ga nekateri imenujejo kar čudežni antioksidant.
Da vitamina D primanjkuje v vseh starostnih skupinah, dokazujejo različne študije. Kaj to pomeni za naše zdravje in počutje, pa se premalo zavedamo mi sami.
Slovenci se vse bolj zavedamo pomembnosti in nujnosti domače in ekološke pridelane hrane, dejstvo pa je, da za mnoge nakup tovrstnih živil predstavlja (pre)velik finančni zalogaj. Prav zaradi tega je v prestolnici zaživel projekt Nakupujmo skupaj ceneje, katerega vodja je Uroš Bric, projekt pa so začeli uresničevati pred dvema letoma.
Luna ima na naš planet velik vpliv, ki je viden v naravi in pogosto tudi pri ljudeh. Ne more delati čudežev, lahko pa nam pomaga, tudi pri hujšanju, če se držimo nekaterih pravil. Po luni lahko hujšamo na dva načina, pravi diplomirana astrologinja Mihaela Malečkar Kogovšek.
Ljudje, ki uživajo polnozrnata živila, bodo verjetno živeli dlje in se izognili srčnim obolenjem, vendar pa s tem na zmanjšujejo tveganja za raka, kaže v ponedeljek objavljena ameriška študija.
Konec lanskega leta so inšpektorji pod drobnogled ponovno vzeli pekarne in spet ugotovili kup nepravilnosti. In še preden smo dobro dojeli, da peki niso mačke, ki bi lovile miši, in zato ne morejo nič, če se v njihovi moki znajde kakšen mišji iztrebek, imamo Slovenci na dlani nov dokaz, da pripravljena hrana, ki jo kupujemo, včasih ni dobra niti za domače živali.
Pogosto uživanje čokolade se bo prav gotovo poznalo na vaši postavi, kljub temu pa se človek sem in tja s čokolado mora malo posladkati.
Ne samo, da te bo segrela v teh mrzlih dneh, lahko poviša celokupno zdravje. Flavonoidi v topli čokoladi povečajo pretok krvi in kisika v možgane, zaradi česar lažje razmišljamo.
Ob praznikih je pomembno, da smo ob vseh sladkih, mastnih in slanih dobrotah čim bolj zmerni, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Za praznike je namreč značilno tudi pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti, zaradi česar se v tem času pogosteje zredimo, v povprečju za 1,5 kilograma.