Zakaj je treba po 40. letu paziti ob uživanju banan?
Sadje pogosto povezujemo z zdravjem, a pri uživanju ne smemo biti pozorni le na pozitivne učinke tega, temveč tudi na to, kako si lahko škodimo.
Čeprav nam sadje res lahko pomaga, se včasih zgodi, da nas to isto sadje, ki ga redno jemo, preseneti s prebavnimi težavami. Ko sadje dozori, se skupne sestavine – sladkorji, vlaknine, škrob – namreč razmeroma spremenijo. Nekatera vlakna postopoma izgubljajo svojo sposobnost, da počasi potujejo po črevesju in hranijo koristne bakterije, to pa zmanjšuje njihov učinek kot prebiotik. Tako lahko na primer prezrele banane zaradi višje vsebnosti sladkorjev in manj odpornega (neprebavljivega) škroba hitreje dražijo prebavo in povzročajo težave v črevesju.
To ne pomeni, da so banane same po sebi "slabe" – vse je odvisno od količine, zrelosti in posameznikovega stanja. Če ima kdo občutljivo črevesje ali je v obdobju, ko se presnova upočasnjuje (kot se pogosto zgodi po 40. letu), lahko ista količina sadja, ki je prej delovala brez težav, zdaj povzroči napenjanje, vetrove ali celo drisko.
Poleg tega imajo tudi drugi sladki sadeži, kot so grozdje, agrumi ali zelo zrela sadja, visoko vsebnost enostavnih sladkorjev. Če se te sladkorje vnese prehitro, ob tem pa ne poskrbi za zadostno količino vlaknin, jih črevesni mikrobi razgradijo prehitro – kar lahko sproži fermentacijo in nadležne pline.
Po 40. letu se prebavni sistem pogosto nekoliko "upočasni" – prebavni tok postane počasnejši, črevesna motilnost je manjša, tako da lahko katerokoli sadje, ki prinaša večjo količino sladkorjev ali hitro fermentabilnih ogljikovih hidratov, ob nezadostni količini vlaknin ali tekočine, potiska sistem v neravnovesje. Zato je ključ: uravnotežena izbira, zrelost, količina in spremljevalna vlaknina.
Kaj pa storiti, da uživanje sadja ne bo povzročalo prebavnih težav? Izberemo sadje, ki je rahlo nezrelo oziroma v primeru banan še rahlo zelena. To pomeni manj enostavnih sladkorjev in več upornih oblik škroba.
Sadje premešamo z živili, ki vsebujejo vlaknine ali beljakovine – na primer z jogurtom, oreščki ali ovseno moko – da se sladkorji ne sproščajo v prebavni trakt prehitro. Sadje nato pojemo kot del obroka, ne kot dodatek na prazen želodec. Ob tem pazimo na količino, predvsem če že zaznavamo napenjanje ali občutljivost.
Bodite pozorni, da dodate dovolj tekočine – voda pomaga, da se prehranske vlaknine premikajo po črevesju. Ob tem je dobro spremljati reakcije svojega telesa – če se pojavi nelagodje, zmanjšamo količino ali spremenimo zrelost sadja.
Sadje ni sovražnik, a nas v zrelih letih vabi, da z njim sklepamo bolj premišljene zaveze. Je kot prijatelj, ki nas opozori, kadar ga jemljemo brez posluha za svoje telo. Če mu prisluhnemo, se naučimo, kdaj in koliko sadja nam odgovarja, pa tudi kakšno mora to sadje biti.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
