© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Zaskrbljujoči podatki: Slovenija med najslabšimi v Evropi


Anja Plesec Kontrec
10. 6. 2026, 06.00
Posodobljeno
08:55
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Slovenci letno zavržemo na tisoče uporabnih predmetov. Preverite, kako ponovna raba zmanjšuje odpadke, stroške in porabo virov.

ponovna-raba, reciklaza
Shutterstock
Ponovna raba podaljšuje življenjsko dobo izdelkov in zmanjšuje količino odpadkov.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Ko se pokvari manjši gospodinjski aparat, ko omara postane premajhna ali ko oblačila niso več po zadnji modi, večina predmetov pogosto konča med odpadki. A strokovnjaki opozarjajo, da bi velik del teh izdelkov lahko uporabljali še več let.

Ponovna raba postaja eden ključnih stebrov trajnostnega načina življenja. Ne pomeni le nakupa rabljenih izdelkov, temveč tudi popravila, izmenjavo, izposojo in podaljševanje življenjske dobe predmetov.

Slovenija zaostaja za številnimi evropskimi državami

Čeprav Slovenci dobro ločujemo odpadke, na področju ponovne rabe še vedno močno zaostajamo za najbolj razvitimi evropskimi državami. Po podatkih pobude »Bodi za ponovno rabo« je v Sloveniji približno 70 centrov in trgovin, ki se ukvarjajo s ponovno rabo, medtem ko bi jih za primerljivo dostopnost kot v razvitih državah potrebovali več sto.

ponovna-raba, reciklaza
Shutterstock
Rabljeni predmeti lahko ob manjšem popravilu služijo še vrsto let.

Posebej zaskrbljujoče so številke pri tekstilu. Vsak prebivalec Slovenije letno zavrže približno 12 kilogramov oblačil, kar skupaj pomeni okoli 24.000 ton tekstilnih odpadkov na leto. Velik del teh konča med mešanimi odpadki ali v sežigu. V tem aspektu smo drugi najslabši v Evropi.

Zakaj je ponovna raba boljša od recikliranja?

Marsikdo meni, da je recikliranje najboljša rešitev za odpadke. V resnici je po evropski hierarhiji ravnanja z odpadki ponovna raba še korak višje. Ko izdelek ponovno uporabimo, ohranimo materiale, energijo in delo, ki so bili vloženi v njegovo izdelavo. Pri proizvodnji novega izdelka je namreč potrebna nova poraba surovin, energije in vode. Po ocenah lahko podaljšanje življenjske dobe oblačil za samo devet mesecev zmanjša njihov ogljični, vodni in odpadni odtis za 20 do 30 odstotkov.

ponovna-raba, reciklaza
Shutterstock
Centri ponovne rabe povezujejo trajnostno potrošnjo, lokalno skupnost in krožno gospodarstvo.

Majhna dejanja imajo velik vpliv

Ponovna raba ni omejena le na oblačila. Med najpogosteje ponovno uporabljenimi predmeti so:

  • pohištvo,
  • knjige,
  • igrače,
  • gospodinjski aparati,
  • vrtna oprema,
  • športna oprema,
  • otroška oprema,
  • dekorativni izdelki za dom.

Veliko predmetov lahko z manjšim popravilom ali osvežitvijo uporabljamo še vrsto let.

Preberite tudi:

Nov trend: knjižnice reči

V tujini se vse bolj uveljavljajo tako imenovane »knjižnice reči«. Gre za sistem izposoje predmetov, ki jih uporabljamo le občasno, denimo vrtno orodje, čistilne naprave, šivalne stroje ali kamping opremo. Namesto nakupa si jih uporabniki izposodijo le za čas, ko jih potrebujejo. Takšne prakse zmanjšujejo stroške gospodinjstev in količino odpadkov.

Ponovna raba ustvarja tudi delovna mesta

Poleg okoljskih koristi ima ponovna raba tudi pomemben družbeni učinek. Po podatkih strokovnjakov lahko na vsakih 1.000 ton zbranih materialov nastane približno 70 delovnih mest. Velik delež teh zaposlitev pogosto predstavljajo ranljive skupine prebivalstva, ki se težje vključujejo na trg dela. Zato številne evropske države centre ponovne rabe povezujejo s socialnim podjetništvom in lokalnimi skupnostmi.

Kako lahko sodeluje vsak posameznik?

Trajnostni način življenja ne zahteva velikih odpovedi. Že nekaj preprostih navad lahko naredi razliko:

  • pred nakupom preverite možnost izposoje,
  • poškodovane izdelke poskusite popraviti,
  • uporabne predmete podarite ali prodajte,
  • kupujte kakovostnejše izdelke z daljšo življenjsko dobo,
  • obiščite centre ponovne rabe ali trgovine z rabljenimi izdelki.

Vsak predmet, ki ga uporabimo še enkrat, pomeni manj odpadkov in manjšo porabo naravnih virov.

Prihodnost je v kroženju stvari

Evropska unija si prizadeva povečati delež ponovne uporabe in recikliranja odpadkov do leta 2030. Strokovnjaki poudarjajo, da tega cilja brez širše mreže centrov ponovne rabe ne bo mogoče doseči. Ponovna raba zato ni več le okoljski trend, temveč postaja pomemben del krožnega gospodarstva. In prav vsak od nas lahko z majhnimi odločitvami prispeva k temu, da bodo uporabni predmeti ostali v uporabi dlje časa, namesto da prezgodaj končajo med odpadki.

Preberite več:

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.