To je 7 žit z največ beljakovinami, ki jih zlahka najdete tudi pri nas
Ko želimo v prehrano vključiti več beljakovin, večina najprej pomisli na meso, jajca ali mlečne izdelke. A precej beljakovin skrivajo tudi žita.
Nekatera med njimi vsebujejo presenetljivo veliko rastlinskih beljakovin, hkrati pa telesu ponudijo še vlaknine, vitamine, minerale in dolgotrajno energijo. Dobra novica pa je, da za bolj hranljivo prehrano ni treba iskati eksotičnih izdelkov. Veliko najbolj koristnih žit lahko brez težav kupimo tudi v slovenskih trgovinah.
Kvinoja velja za eno najboljših rastlinskih beljakovinskih živil
Kvinoja sicer tehnično ni pravo žito, ampak seme, a jo zaradi uporabe uvrščamo med žita. Med nutricionisti velja za pravo prehransko zvezdo predvsem zato, ker vsebuje vseh devet esencialnih aminokislin, kar je pri rastlinskih virih precej redko. Ena skodelica kuhane kvinoje vsebuje približno 8 gramov beljakovin. Poleg tega je bogata z železom, magnezijem in vlakninami, vsebuje pa tudi mangan, fosfor in folno kislino. Prav zaradi te kombinacije podpira energijo, mišice in živčni sistem. Odlična je kot priloga namesto riža, v solatah ali celo za zajtrk.
Ovseni kosmiči so veliko bolj hranljivi, kot mislimo
Oves večina povezuje predvsem z zajtrkom, a gre za eno najbolj hranljivih žit nasploh. Skodelica kuhanih ovsenih kosmičev vsebuje skoraj 6 gramov beljakovin, hkrati pa tudi veliko vlaknin, predvsem beta-glukana, ki pomaga pri zdravju srca in daljši sitosti. Ovseni kosmiči vsebujejo tudi magnezij, cink, železo ter vitamine skupine B, ki imajo pomembno vlogo pri energiji in presnovi. Nutricionisti pogosto poudarjajo, da je oves odlična izbira za stabilnejši krvni sladkor in enakomernejšo energijo čez dan.
Ajda je odlična za prebavo in ne vsebuje glutena
Ajda je pri nas dobro poznana, a pogosto podcenjena. Čeprav ima v imenu besedo “pšenica”, z njo nima veliko skupnega in je naravno brez glutena. Poleg približno 5 do 6 gramov beljakovin vsebuje tudi veliko vlaknin, magnezija in mangana. Bogata je še z antioksidanti ter rutinom, rastlinsko spojino, ki podpira zdravje žil in krvnega obtoka. Veliko ljudi jo dobro prenaša tudi pri občutljivi prebavi, zato jo pogosto priporočajo kot lažje prebavljivo alternativo testeninam ali navadnim prilogam.
Amarant postaja nova zvezda zdrave prehrane
Amarant je starodavno žito, ki se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja tudi pri nas. Razlog je preprost – vsebuje veliko hranil in okoli 9 gramov beljakovin na kuhano skodelico. Poleg beljakovin vsebuje veliko železa, magnezija, kalcija in cinka. Ker vsebuje tudi antioksidante in vlaknine, pomaga pri sitosti in podpira prebavo. Ima rahlo oreškast okus in je odličen za kaše, juhe ali kot dodatek zelenjavnim jedem. Ker je brez glutena, ga pogosto izbirajo tudi ljudje z občutljivostjo na gluten.
Rjavi riž je precej boljša izbira od belega
Rjavi riž vsebuje nekoliko več beljakovin kot beli, predvsem pa precej več vlaknin in hranil. Ena skodelica kuhanega rjavega riža vsebuje približno 4,5 grama beljakovin. Ker je manj predelan, nasiti za dlje časa in počasneje vpliva na raven sladkorja v krvi. Poleg tega vsebuje magnezij, selen, fosfor in vitamine skupine B, ki pomagajo pri delovanju živčnega sistema in presnove.
Pira vsebuje več beljakovin kot običajna pšenica
Pira je pri nas zelo dostopna in priljubljena predvsem v kruhu, testeninah in moki. Gre za starodavno vrsto pšenice, ki vsebuje nekoliko več beljakovin in vlaknin kot običajna bela moka. Vsebuje tudi železo, magnezij, fosfor in niacin oziroma vitamin B3, ki ima pomembno vlogo pri tvorbi energije. Nutricionisti jo pogosto priporočajo ljudem, ki želijo bolj hranljivo alternativo klasičnim pekovskim izdelkom. Posebej priljubljena je zaradi rahlo oreškastega okusa in bolj nasitne teksture.
Proso je nežno do želodca in zelo vsestransko
Proso je eno najbolj tradicionalnih žit pri nas, a ga mnogi še vedno premalo uporabljajo. Poleg približno 6 gramov beljakovin vsebuje tudi železo, magnezij, fosfor in vitamine skupine B. Ker je lahko prebavljivo in naravno brez glutena, ga pogosto priporočajo pri občutljivem želodcu. Odlično deluje v sladkih kašah, zelenjavnih jedeh ali kot priloga.
Telo potrebuje več raznolikosti
Strokovnjaki poudarjajo, da ni treba popolnoma opustiti mesa, da bi jedli bolj zdravo. Že to, da nekaj obrokov tedensko obogatimo z bolj hranljivimi žiti, lahko pomeni veliko razliko. Poleg beljakovin telo s tem dobi še vlaknine, minerale in bolj stabilno energijo. In pogosto so ravno najbolj preprosta živila tista, ki jih naše telo najbolj potrebuje.