Tiha bolezen, ki jo lahko ustavimo: resnica o pogostem, a ozdravljivem raku
Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče uspešno preprečevati in zgodaj odkriti.
Januar je mesec osveščanja o raku materničnega vratu, bolezni, ki je v veliki večini primerov posledica okužbe s humanim papilomskim virusom (HPV). Čeprav je okužba s HPV zelo pogosta in pri večini žensk spontano izzveni brez posledic, lahko pri manjšem deležu okuženih vztraja dlje časa. Dolgotrajna okužba postopno povzroča spremembe zdravih celic materničnega vratu, ki se najprej razvijejo v predrakave spremembe, kasneje pa lahko preidejo v rakave. Če teh predrakavih sprememb ne odkrijemo in ne zdravimo pravočasno, se lahko skozi leta postopno razvije rak materničnega vratu.
Če na pojav raka gledamo z vidika preprečevanja, je rak materičnega vratu zagotovo izjema. »Zato, ker poznamo kar dva zelo učinkovita ukrepa. Eden je cepljenje proti HPV, deklice, ki so cepljene proti HPV po nacionalnem programu cepljenja, imajo kar do 90 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materičnega vratu ali da bi se pri njih pokazale predrakave spremembe. Po drugi strani imamo pa tu presajalni program ZORA, v okviru odkrivamo te predrakave spremembe in jih zdravimo še preden se rak pojavi. Drugega raka, ki bi imel tako učinkovite preventivne ukrepe, ni. Zato je svetovna zdravstvena organizacija leta 2018 pozvala h globalni eliminaciji raka materičnega vratu kot javnozdravstvenega problema, kar pomeni, da bi lahko s kombinacijo cepljenja, presejanja in zdravljenja odkritih sprememb materičnega vratu, prišli do eliminacije,« je povedala vodja programa in vodja oddelka za presejanje raka, dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja.
To pomeni, da se lahko zgodi, da kakšno leto sploh ne bi bilo novega primera raka, o eliminaciji pa se bo govorilo, ko bodo na vzorcu 100 tisočih žensk zbolele maksimalno štiri.
Pri programu ZORA ženske ne potrebujejo vabila, da se udeležijo pregleda, saj ga opravlja osebni ginekolog, zato se lahko vsaka posameznica kadarkoli sama naroči na pregled po pretečenih treh letih od zadnjega vzetega brisa (lahko tudi tri mesece prej ali kasneje). V nasprotnem primeru je ginegolog zadolžen za to, da jo v tem časovnem okviru pozove na pregled. Udeležbo in rezultate pa spremlja register ZORE.
Kaj je rak materničnega vratu
Rak materničnega vratu nastane skoraj izključno kot posledica okužbe s humanim papilomskim virusom, ki je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Večina žensk se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV, vendar v približno osemdesetih do devetdesetih odstotkih primerov okužba spontano izzveni v enem do dveh letih.
Pri manjšem deležu žensk okužba vztraja. Virus lahko postopno povzroča spremembe zdravih celic materničnega vratu, ki se najprej razvijejo v predrakave spremembe. Če te niso pravočasno odkrite in zdravljene, se lahko po več letih razvije rak. Prav zaradi počasnega poteka bolezni je presejanje izjemno učinkovito.
Presejanje kot temelj preprečevanja
Rak materničnega vratu je bolezen, ki jo lahko uspešno preprečimo s presejalnimi pregledi. Najpomembnejša in najbolj uveljavljena preiskava je test PAP, pri katerem ginekolog odvzame bris materničnega vratu in celice pregleda pod mikroskopom. Na ta način je mogoče odkriti predrakave spremembe še preden se razvije rak in jih pravočasno zdraviti.
V Sloveniji že od leta 2010 poteka Državni program obvladovanja raka, ki povezuje vse ključne deležnike s ciljem zmanjševanja bremena raka. Pomemben del tega programa je tudi organizirano presejanje v okviru programa ZORA. Zaradi kakovostnega dela zdravstvenih strokovnjakov in zaupanja žensk, ki se redno udeležujejo pregledov, Slovenija dosega odlične rezultate in se uvršča med države z najnižjo pojavnostjo raka materničnega vratu.
Simptomi se pogosto pojavijo pozno
V zgodnjih fazah rak materničnega vratu običajno ne povzroča nobenih simptomov. Prav zato je redno presejanje ključno. Prvi znaki bolezni se pogosto pojavijo šele v napredovalih stadijih. Med njimi so krvavitve ali rjav izcedek po spolnem odnosu ali med menstruacijama, krvavitve po menopavzi, dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu ter pogosto ali boleče uriniranje oziroma kri v urinu, kadar to ni posledica vnetja mehurja.
HPV in pomen cepljenja
HPV je spolno prenosljiv virus z dolgo latentno dobo. Okužbo lahko prenašajo tako moški kot ženske, učinkovitega zdravila zanjo pa ni. Pomemben preboj na področju preventive predstavlja cepljenje proti HPV, ki je v Sloveniji na voljo od leta 2007.
Cepljenje je od leta 2009 brezplačno za deklice v šestem razredu osnovne šole, od leta 2021 pa tudi za dečke. Cepljenje dokazano zmanjšuje tveganje za okužbo z najbolj nevarnimi genotipi HPV in posledično za razvoj raka materničnega vratu. Kljub temu cepljenje ne nadomešča rednih ginekoloških pregledov, saj cepivo ne ščiti pred vsemi tipi HPV. Zanesljive in strokovne informacije o HPV so na voljo na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Dejavniki tveganja
Na okužbo s HPV in njen potek vpliva več dejavnikov. Tveganje za okužbo se poveča ob zgodnjem začetku spolnih odnosov in večjem številu spolnih partnerjev. Dolgotrajno vztrajanje okužbe in večje tveganje za razvoj raka pa so povezani tudi z zmanjšano odpornostjo organizma, kajenjem, dolgotrajno uporabo hormonske kontracepcije, večjim številom porodov ter nekaterimi genetskimi in hormonskimi dejavniki. Pomembno vlogo imajo tudi lastnosti samega virusa, kot sta genotip in količina virusa v celicah.
Pogostost bolezni v Sloveniji
Rak materničnega vratu predstavlja približno poldrugi odstotek vseh novo odkritih rakov v Sloveniji. Zaradi učinkovitega presejanja in zdravljenja predrakavih sprememb se je pojavnost v zadnjih letih skoraj prepolovila.
Po podatkih Registra raka Slovenije je leta 2022 za rakom materničnega vratu zbolelo sedemindevetdeset žensk, umrlo pa jih je dvaintrideset. Največ primerov odkrijejo pri ženskah med petindvajsetim in petinpetdesetim letom starosti, predvsem pri tistih, ki se presejalnih pregledov ne udeležujejo redno. Zgodnje odkrivanje ima ključen vpliv na preživetje, saj je petletno preživetje pri omejeni bolezni več kot šestindevetdesetodstotno.
Diagnoza in zdravljenje
Redni ginekološki pregledi omogočajo odkrivanje sprememb, ki bi se lahko čez leta razvile v raka. Ob sumu na rak materničnega vratu ginekolog opravi temeljit pregled, odvzame bris PAP, izvede kolposkopijo in biopsijo sumljivih sprememb. Po potrditvi diagnoze sledijo dodatne slikovne preiskave za določitev razširjenosti bolezni.
Zdravljenje je odvisno od stadija bolezni, histoloških značilnosti tumorja in splošnega stanja bolnice. Pri zgodnjih stadijih je najpogostejša operacija, pri kateri se odstrani maternica z materničnim vratom, v določenih primerih pa je možno ohraniti plodnost. Pri napredovali bolezni se uporabljata obsevanje in kemoterapija, ki pomembno izboljšata izide zdravljenja. Čeprav so lahko prisotni stranski učinki, jih je danes v večini primerov mogoče uspešno obvladovati.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
