Kako se postaviti zase brez slabe vesti?
Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko pristanemo na nekaj, česar v resnici ne želimo. Razlog za to je morda strah reči "ne", morda ne želimo užaliti drugih ali pa tvegati prepira. A posledice takšnega vedenja so pogosto občutki nezadovoljstva, izčrpanosti in notranjega nemira. Prav zato je sposobnost postaviti se zase ena najpomembnejših veščin v osebnem (in poklicnem) življenju.
Kaj je asertivna komunikacija?
Asertivna komunikacija je ravnotežje med dvema skrajnostma – pasivnostjo in agresivnostjo. Medtem ko pasivno vedenje pomeni, da se nenehno prilagajamo drugim in s tem potiskamo svoje potrebe na stran, lastno mnenje pa zanemarjamo, se pri agresivnem vedenju vedemo napadalno in dominantno.
Asertivnost stoji na sredini: omogoča, da izrazimo svoje misli, potrebe in čustva na jasen, odločen in spoštljiv način, hkrati pa upoštevamo tudi druge.
Zakaj je to tako težko?
Veliko ljudi se boji, da bodo v primeru, če izrazijo lastne meje, s tem razumljeni kot sebični ali nesramni. A v resnici prav odsotnost postavljanja mej dolgoročno škodi odnosom. Če vedno pristajamo na nekaj, kar nam ne ustreza, se v nas kopiči nezadovoljstvo, ki se slej ko prej pokaže – bodisi v pasivni jezi bodisi v izbruhu. Asertivnost to preprečuje, saj omogoča iskrenost in jasnost že na začetku.
Kako razviti asertivnost v praksi
Učenje asertivne komunikacije je proces, ki se začne s prepoznavanjem lastnih potreb. Pogosto niti sami ne vemo, kaj točno si želimo, zato je prvi korak, da si to priznamo in ozavestimo. Ko se znajdemo v zahtevni situaciji, je dobro, da si vzamemo trenutek in premislimo. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, kaj je naš cilj, kaj bi radi s pogovorom dosegli in tudi kako to skomunicirati na spoštljiv način?
Pri tem vsekakor pomaga, če govorimo neposredno in jasno, brez pretiranih opravičil ali izmikanja. Namesto obtoževanja je dobro uporabljati izjave, ki izhajajo iz osebne izkušnje, denimo: "Počutim se obremenjenega, ker vse delo počaka mene," namesto "Nikoli ne pomagaš." Tak pristop zmanjša možnost, da se sogovornik odzove obrambno, saj se osredotočamo nase in ne napadamo drugega.
Pomemben del asertivnosti je tudi sposobnost reči "ne". To ne pomeni, da zavračamo človeka kot osebo, temveč njegovo prošnjo ali zahtevo, ki nam v tistem trenutku ne ustreza. Zavrnitev je lahko tudi prijazna in spoštljiva: "Razumem, da to potrebuješ, vendar ti zdaj ne morem pomagati." Ko to večkrat izrečemo, se občutek krivde postopoma zmanjša, saj ugotovimo, da večina ljudi razume, ko jim svoje meje sporočimo odkrito in mirno.
Pri tem veliko vlogo igra tudi telesna govorica. Čeprav so besede pomembne, je način, kako jih izrečemo, pogosto še bolj zgovoren. Miren ton glasu, stik z očmi in sproščena telesna drža dajo našemu sporočilu težo in pokažejo, da mislimo resno.
Prednosti, ko se postavimo zase
Ko enkrat začnemo prakticirati asertivnost, hitro opazimo spremembe. Odnosi postanejo bolj jasni in uravnoteženi, saj se v njih ne kopiči skrita zamera. Naša samozavest raste, ker se začnemo zavedati, da imajo naše potrebe enako težo kot potrebe drugih. Tudi stres se zmanjša, saj nas ne preganja več občutek, da nenehno delamo nekaj proti svoji volji. Namesto krivde pride občutek svobode in notranje moči.
Asertivnost kot življenjska veščina
Postaviti se zase ne pomeni, da smo neprijazni, trdi ali zahtevni. Pomeni, da se spoštujemo dovolj, da lastne potrebe in občutke obravnavamo enakovredno s potrebami drugih. Asertivnost ni prirojena lastnost, ampak veščina, ki se jo lahko naučimo – postopoma, z vajo in z vsakim pogovorom. In ko jo enkrat osvojimo, postane orodje, ki nas spremlja povsod: v službi, v družini, v partnerstvu, med prijatelji in celo v odnosu do samih sebe.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
