Shutterstock

Psiho-socialna stiska nikoli ne pride nenapovedano. Pogosto se tiho kopiči med vrsticami naših dni, v neprespanih nočeh, v mislih, ki ne znajo več počivati. Gre za občutek notranjega pritiska, tesnobe in nemoči, ki je pogosto povezan z zunanjimi okoliščinami in medosebnimi odnosi.

Seveda pa vsak stres, ki je nekako del naših življenj, še ne pomeni psiho-socialne stiske. Težava nastane takrat, ko se pojavijo ovire za našo sposobnost normalnega življenja. V tem primeru lahko velik in dolgotrajen stres vpliva na vse sisteme našega telesa, vključno z mišično-skeletnim, dihalnim, kardiovaskularnim, endokrinim, prebavnim, živčnim in reproduktivnim sistemom.

Profimedia

Kje vse se lahko skrivajo vzroki

Življenje se le redko odvija po načrtu. Včasih nas pretresejo nepričakovane spremembe kot so izguba službe, selitev, bolezen ali smrt bližnjega. Tudi finančne skrbi in občutek negotovosti lahko povzročijo, da se tla pod nogami zamajejo. Ko se poruši naš vsakdanji ritem, se izgubi občutek varnosti, na katerem gradimo svojo stabilnost. Vsaka večja sprememba od nas zahteva čas za prilagoditev.

A v svetu, kjer moramo »kot da nič ni« delovati že naslednji dan, tega časa pogosto nimamo. Tako se notranja napetost lahko začne kopičiti, dokler ne preraste v stisko, ki jo telo in um ne zmoreta več prenašati. Tu so tudi osebni psihološki dejavniki, ko ne zaupamo vase in v svojo vrednost, ko se svet okoli nas zdi preglasen, prehiter in preveč zahteven, ranljivost pa postane naš stalni spremljevalec.

Profimedia

Zelo pogost vzrok pa tiči tudi v medsebojnih odnosih. Pri tem ne mislimo le na družino, partnerstvo, prijateljstva, ampak tudi na odnose na delovnem mestu. Konflikti, nerazumevanje, pritiski po popolnosti, vrednotenje naših sposobnosti ... Naša telesa so sicer dobro opremljena za obvladovanje stresa v majhnih odmerkih, a ko ta postane dolgotrajen ali kroničen, ima lahko resne posledice na naše telo.

Odnosi

Tišina v odnosu ni vedno znak težav

Znaki, na katere bodite pozorni

Ko stres dlje časa ovira našo sposobnost normalnega življenja, postane še bolj nevaren, tako za naš um kot za telo. Znaki, ki se ob tem pojavijo se namreč lahko izražajo na različnih ravneh. Pri psiholoških simptomih oseba, ki doživlja psiho-socialno stisko občuti strah, nemir, tudi tesnobo. Njeno razpoloženje lahko niha, pogostejši pa se trenutki žalosti, obupa, celo znaki depresije. Pomanjkanje motivacije, težave s koncentracijo in občutek, da je vse izven našega nadzora, nas še dodatno bremenijo.

· Gibanje

6 razlogov, zakaj vam gibanje pomaga pri mentalnem zdravju

Vse to lahko pripelje do fizičnih simptomov, ki jih ne morejo ostati neopaženi. Motnje spanja, spremembe apetita, kronična utrujenost brez razloga že zjutraj, ko vstanete … Stres močno vpliva na povezavo med možgani in črevesjem, kar lahko poveča občutljivost za bolečine, napihnjenost in druge prebavne težave denimo drisko ali zaprtje. Tudi mišična napetost je skoraj refleksna reakcija na stres, pa tenzijski glavobol, migrenski glavobol in celo drugi telesni znaki brez jasnega fizičnega vzroka.

Tretja oblika, ki jo lahko prepoznamo kot znak za psiho-socialno stisko pa se lahko pokaže kot spremenjeni socialni vzorci. Začne se izogibanjem prijateljem ali družini, težave v odnosih, neosnovani prepiri ali občutek izoliranosti, zmanjšana produktivnost in težave pri vsakodnevnih obveznostih.

Kako ublažiti psiho-socialno stisko

Največja podpora pri psiho-socialni stiski so pogovori. Za to potrebujemo varno okolje ljudi, ki jim lahko zaupate in ki si bodo vzeli čas, da vam prisluhnejo. Včasih je dovolj že, da se izpovemo, ker potem lažje predelamo stvari, pa čeprav rešitve (še) nimamo podane. Pogovor s prijatelji, družino ali partnerjem lahko zmanjša tudi občutek izolacije in pomaga razbremeniti napetost.

· Domača lekarna

Zelišča, ki naravno lajšajo stres in izboljšajo spanec

Na drugi strani so ljudje, ki svoje stiske težko delijo. V tem primeru vam lahko pomaga redna telesna aktivnost, meditacija, joga ali sprehodi v naravi, ki pomagajo umiriti um, okrepiti telo in preusmerjajo misli. Pa ukvarjanje z ustvarjalnimi dejavnostmi, kot so risanje, glasba ali kuhanje, ki spodbujajo sprostitev in pozitivna čustva. Tudi postavljanje realnih ciljev in boljša organizacija časa prinašata občutek nadzora.

V kolikor nič od naštetega ne pomaga, pa je je nujno, da se obrnete na strokovno pomoč psihologa, terapevta ali osebnega zdravnika, ki lahko nudijo še druge strategije za soočanje s stresom, čustvovanje in izboljšanje odnosov, ter po potrebi omagajo tudi z zdravili.