Kako preživeti odprto razmerje: pogoste napake in rešitve
Včasih sem mislil, da je odločitev za odprti odnos posledica dolgočasja ali nezadovoljstva v intimnem, seksualnem življenju para.
Med komunikacijo z ljudmi pa sem ugotovil, da je skočiti čez plot zelo preprosto in da odprto razmerje ni to, ni le začimba.
Biti z nekom tako odprt, zrel in sposoben komunicirati, da pripelješ v obravnavo tematiko o odprtosti do novih oseb, zahteva velik korak dlje. Pri tem v partnerju odpiraš globine. Ko si sposoben komunicirati na tak način, močno preverjaš tudi zaupanje vase. Torej ne le, ali imam zaupanje v partnerja, temveč ali jaz to zmorem.
Pravila igre so zelo pomembna, treba je opredeliti želje, pa tudi, česa v odprtem odnosu ne podpiraš, kaj te straši. Precej klientov sem imel, ki so se spustili v odprto razmerje in prišli iz njega kot veliki poraženci.
Ko se ne izide po načrtu
Darja je v razmerju že dolga leta, vendar je že nekaj časa spolno neaktivna in je svojemu partnerju dovolila odprto razmerje. Ni se izšlo, kot je mislila. »Poskušala sem razumeti njegov vidik. Če ga jaz ne morem zadovoljiti, to še ne pomeni, da on tega ne potrebuje. In sem ga sama napeljala na komunikacijo o drugi ženski, ženski samo za spolnost, ki mu je zaradi zdravstvenih razlogov sama že nekaj časa nisem nudila. Predala sem mu sporočilo in omahujoč se je strinjal.«
»Se vam je zdelo, da boste z enim pogovorom z njim in dovoljenjem za odprto razmerje rešili vajin odnos?«
»Ja. Takrat sem to odločitev res videla kot rešitev, vendar si nisem predstavljala, kaj to zares pomeni. Nisem se želela spuščati v podrobnosti.«
»Kje se je potem zataknilo? Kaj vas je tako vrglo iz tira?« sem jo izzval k pogovoru, ker je o tej temi še vedno težko govorila. K meni je prišla zaradi problemov čustvovanja, bila je lepa ženska, vljudna, a ni si pustila čutiti. Čustva so bila zanjo prenevaren teritorij, a naposled je spoznala, da je v resnici nevarno ne čutiti.
»Že prvi večer, ko se ni vrnil domov ob uri, ko sem ga pričakovala, je bilo nevzdržno. Spraševala sem se, kaj počneta toliko časa, ali sedita in klepetata, skupaj pijeta, mu je natočila vino? Zakaj le sedi pri njej, o čem se imata toliko pogovarjati, da ga ni domov? Na to, da bi onadva razvila kakršen koli medsebojni odnos, nisem pomislila niti v sanjah, ko sem mu predala sporočilo o moji odločitvi.«
Pravila igre
Seksualni akt med njima, kot ga je razumela v svoji glavi, je sploh ni motil. Njo je začelo živcirati vse okrog tega. Darja seveda ni edina.
Ko govorimo o odprtem razmerju, ki ima lahko pozitivne posledice, govorimo o preudarnem načrtovanju, odkritosti in predvsem sodelovanju. Partnerja morata biti primarna sogovornika in se morata dogovoriti o tem, kaj je v redu, kaj je dopustno in kaj ne. Čeprav dovoljuješ partnerju skoraj maksimalno svobodo, morajo biti pravila igre jasno določena. In ko je »pogodba« enkrat napisana, ni napisana dokončno, temveč se lahko dnevno spreminja. To je dobro, vendar se mora vse dogajati pred odprtimi očmi obeh.
Drug par, ki se je prav tako odločil za odprto zvezo, se je ujel na zanko pri razmeroma banalni zadevi: partnerka je želela z drugim partnerjem skočiti s padalom in svojemu primarnemu partnerju tega ni povedala. Odkril je sam in spregovoril z njo, ob tem pa izvedel, da je razlog, da mu te želje v njunem odnosu nikoli ni izrazila, preprosto ta, da pri njem ni začutila želje po skoku, medtem ko novi partner zelo uživa ob sproščanju adrenalina. Po njenem mnenju se je vse lepo zložilo. Ampak samo po njenem.
Ves teden jo je njen primarni partner prosil, naj gre raje z njim. Na vsak način je hotel, da skok doživi z njim. Njej ni bilo jasno, zakaj zdaj kar naenkrat dela iz tega dramo, saj nikoli ni govoril o adrenalinskih podvigih ali jim bil naklonjen.
Hotel jo je samo preizkusiti, ali bo izbrala njega. Na koncu se je odločila, da gre skočit z »novim« moškim.
Prav ta odločitev je pripeljala njun odnos skoraj do razsutja. A pri njiju je bila to rešitev z dobrim koncem. Ko se je odločila, da gre skočit s padalom z drugim moškim, jo je primarni partner zagledal povsem v drugi, veliko bolj resnični luči. Šele takrat je tudi dopustil možnost, da se začneta pogovarjati povsem drugače.
Nikoli prej ji ni bil pripravljen zaupati svojih doživljanj in čutenj, intimni občutki so bili rezervirani samo zanj samega. Želela si je, da bi ji odprl vrata v svoj svet, in leta tega ni dosegla ne z jokom ne s stokom. Na tako drugačen način pa ji je zdaj le uspelo.
Miha, tridesetletnik, ki je mislil, da je tik pred poroko s svojo štiri leta mlajšo partnerko Alenko, jo je izgubil, ko sta se odločila za odprto razmerje v troje. Začelo se je s šalo in smehom, češ, dovoliva si nekaj eksperimentiranja, dokler sva še sama, brez otrok. Hitro se je tudi konkretno zgodilo. Vsi trije so torej nekajkrat skupaj skočili v posteljo. In se nekako povezali. Izkazalo se je, da Alenka Mihe ne ljubi tako brezmejno, kot je bilo videti dve leti njunega odnosa.
Omejitve razuma
Miha mi je kasneje odpiral svoje rane: »Zraven si, dovoljuješ, ampak tvoj razum vseeno postavlja omejitve. Veselil sem se, potem pa sem se znašel v težkem položaju,« je podoživljal dogodek, za katerega se je izkazalo, da ga ni znal umestiti v pravi kontekst in ga je tako odnesel na nevarno področje psihe. A tako je bilo tudi prav. Ni šlo za klasično meseno ljubosumje, temveč za to, da Miha ni prenesel, da je imela njegova partnerka s tretjim članom njunega odnosa že svoje šale. Videl ju je, kako sta se nasmihala ob neki gesti, za katero on ni vedel, kaj pomeni. Počutil se je izločenega, izgubil je občutek tesne vezi z Alenko, in to ga je pobilo.
Pozneje mu je Alenka priznala, da se je malo zatreskala in da ni prepričana, koga si zares želi. To je bil začetek njunega konca, ki se je zgodil prav tako hitro kot trojni skok v posteljo.
Previdno, previdno
Zakaj sta se s partnerko odločila za to? Kakšen je vajin namen? Sta usklajena? Sta se dobro pripravila? Sta oba sposobna tega podviga? ... To so osnovna vprašanja, ki morajo biti rešena, odgovore nanje mora imeti vsak partner v svojem žepu, preden se skupno podata v udejanjenje. Kajti nekaj, kar danes sploh ni videti kot težava, se jutri lahko izkaže kot glavna ovira, ki bo spodnesla odnos.
Pred kratkim me je obiskala 42-letna Vera, posebna, malo boemska ženska, ki živi še s šestimi pari v neke vrste odprti zvezi oziroma skupnosti. V tej skupnosti se ženska zvečer odloča, kdo bo spal pri njej. Glede na dnevno dinamiko določi, s kom bo imela to noč spolni odnos. Nekatere ženske so v skupnost že prišle z otroki, drugi so se tam rodili. Otroci, ki prihajajo na svet, seveda ne morejo biti prepričani, kdo je njihov oče. Tako delujejo že devet let.
Vera in preostale ženske se same odločajo, kako graditi odnose. Opisovala mi je, da se z enim moškim pogovarja o astronomiji, z drugim o tem, kaj bodo pridelali na polju, s tretjim odpira duhovne teme. Tu se mi je zdela pomembna ženska volja, kajti seks in dvorjenje običajno vidimo mačistično. Še vedno menimo, da je moški ta, ki je akter. V tem času je treba močno prevetriti prepričanja in tradicijo.
Verina mama je verjela, da njena hči živi v sekti in da z njo nekaj ni v redu, zato je začela pritiskati nanjo. Od takrat je Vero še bolj glodal črv dvoma in želela se je pogovoriti s terapevtom, zato se je naročila pri meni. Spraševala me je, ali je čudna, ker je en sam moški ne more zadovoljiti. Pri tem ni mislila samo na spolnost, temveč na celosten odnos, čustveno-intelektualno-duhoven.
S primarnim partnerjem sta sledila ideji, da bodo otroke izpisali iz javnega šolstva, jih obvarovali pred diktaturo sistemov, poleg tega pa ju je popolnoma prevzela ideja o samooskrbi in veliki svobodi. Z vprašanjem odnosa se nista kaj dosti ukvarjala.
Ko sem ji začel govoriti o pogodbi, ji zastavljal vprašanja o njunem primarnem odnosu, intimnosti, čustvenosti, so se ji odpirala nova obzorja. Priznala mi je, da se je svojih občutkov že prestrašila in jih zatrla, saj se je poleg nekega moškega počutila čudovito, skorajda preveč ...
Po nekaj terapijah se je umirila, prepoznala je, da si mora prizadevati vzdrževati osnovno, primarno celico. Zdaj je končno imela smernico, po kateri se bo lahko konkretno ravnala, in ne le blede ideje, ki jo je potegnila v skupnost, v kateri se je začela izgubljati.
Tudi svingerstvo ima lahko posledice
Kar nekaj klientov je hodilo skupaj s partnerji v tujino, v spa centre in podobne klube, organizirane za seksualne dogodivščine. Svingerstvo se mi nikoli ni zdelo problematično, če sta se oba partnerja jasno izrekla in odločila za popestritev seksualnega odnosa. A tudi tu se lahko stvari nepričakovano obrnejo.
Vesno je mož »silil«, da gresta v neki klub čez mejo in si privoščita seksualno avanturo. In sta šla. Doživetje je bilo za Vesno močno. Možu si ni upala priznati, da je v seksu presenetljivo uživala. Zdelo se ji je, da bo to še bolj skrhalo njegovo precej nizko samozavest.
On si je tam nahranil ego in imel je občutek, da mu je resnično uspelo. Na poti domov ji je celo razlagal, da je videl, da je v seksu boljši od moškega, ki je bil z njima. »Videl sem, da z mano bolj uživaš,« se je režal.
Zelo težko ji je bilo, ker mu je morala lagati, saj resnice ne bi prenesel, še težje pa je bilo sprejeti, kakšen užitek lahko čuti s tujim moškim. Z njim je doživela orgazem, kot ga v domači postelji še ni. Bala se je, da bi ji priznanje uničilo zakon, zato se je odločila za prikrivanje občutij možu, kar pa ji je prav tako prineslo težo na srce.
Kot terapevt ne podpiram prikrivanja občutij v odnosu. Spet se pojavlja vprašanje: Zakaj to počneta? Spet se je izkazalo, da njun odnos ni bil zrel za te vrste seksualni podvig.
Zdaj se bom izrazil zelo neposredno: če je svojo ženo pripravil do spolnega odnosa z drugim moškim, da bi dobil potrditev, da je on boljši – to pove vse. Namesto da bi se v njunem odnosu stanje izboljšalo, se je le še dodatno zapletlo, saj je zdaj še ona ugotovila, da njen mož v resnici ni prav dober ljubimec. Domine so se podirale druga za drugo. Šepajoča čustvena komponenta, nizka samozavest, neiskrenost, vse to se pozna tudi v postelji. Ženska ljubi moškega, ki si jo upa čutiti.
Vesna je trenutno tik pred ločitvijo. Na ta neobičajni način se ji je pravzaprav razkrila resnica o njenem možu, njunem odnosu in tudi o njenih osnovnih potrebah, za katere ni vedela, da so v njenem zakonu ostajale nezadovoljene.
Pri svoji praksi s klienti opažam, da se pogosto zgodi, da ravno iniciatorji odprtega odnosa zadevi niso kos. Kot biki se zaženejo na pašnik, intelektualno pa niso dovolj močni, stabilni in pripravljeni na to dejanje.
Tu res želim poudariti, da je za vsak tak korak nujen tehten premislek. Kdor se podaja v odprta razmerja, naj dobro pretehta, kaj počne, kako in zakaj. Tudi če se partnerja samo pogovarjata o odprtem odnosu in ga raziskujeta, ne da bi se vanj podala, bo to delovalo terapevtsko le, če bosta iskrena, sočutna in se ne bosta zaletavala. Odprte karte so v vsakem primeru dobrodošle pri vsakem odnosu. Izkušnje kažejo, da razprave o odprtih odnosih na površje naplavijo mnogo nepričakovanega. Bodite pripravljeni!
Pravila igre odprtega razmerja
Odprto razmerje je kompleksen dogovor med partnerjema, ki zahteva odkrito komunikacijo, zaupanje in medsebojno spoštovanje. Če se odločita za odprto razmerje, lahko naslednji koraki pomagajo pri vzpostavitvi uspešnega odnosa:
Pogovarjajta se o vajinih motivacijah in željah. Najprej si zastavita vprašanja, zakaj sploh želita razpravljati o odprtem razmerju. Razmislita o tem, kaj bi rada dosegla s tem korakom in kako bo to vplivalo na vajin odnos.
Postavita jasna pravila in meje. Pomembno je, da določita jasna pravila in meje glede tega, kaj je dovoljeno in kaj ne. To vključuje vprašanja, kot so, ali bosta obveščala drug drugega o drugih partnerjih, kakšna zaščita se bo uporabljala, ali bosta obdržala intimnost izven odnosa in podobno.
Redno se pogovarjajta. Odprto razmerje zahteva stalno komunikacijo med vama. Pogovori o vajinih občutkih, izkušnjah in morebitnih težavah, ki se pojavijo, morajo biti redni.
Spoštujta čustva in občutke drug drugega, to je ključnega pomena. Sem spada občasno občutje ljubosumja ali negotovosti, ki se pojavi, ko se partner vključi v odnos z drugo osebo. Poskušajta biti razumevajoča drug z drugim in se podpirati.
Zaščitita vsak sam sebe in tudi partnerja. Zagotovita si, da bosta uporabljala ustrezno zaščito in se redno testirala na spolno prenosljive bolezni. To je pomembno za vajino fizično in čustveno zdravje.
Bodita odgovorna. Odgovornost v odprtem razmerju pomeni, da bosta prevzela odgovornost za svoja dejanja in se zavedala posledic. Ne pozabita na zavezo, ki sta jo dala drug drugemu.
Bodita pripravljena na spremembe. Razmerje se lahko s časom spremeni, zato bodita pripravljena na prilagoditve v pravilih ali celo na prenehanje odprtega razmerja, če se to izkaže za potrebno.
Poiščita svetovalno pomoč. Včasih se lahko pojavijo težave, s katerimi se ne moreta spopasti sama. V takšnih primerih je pametno poiskati svetovalca ali terapevta, ki vama lahko pomaga pri reševanju konfliktov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
