Komunikacija brez drame: 6 načinov za boljše sporazumevanje v odnosih
Čeprav imamo partnerja radi, se kaj hitro lahko znajdemo v začaranem krogu nesporazumov, zamer, pasivne agresije ali eksplozivnih čustvenih reakcij.
Kaj nas vodi v dramo? In še pomembneje - kako jo lahko preprečimo? Za mnoge partnerske veze se komuniciranje s partnerjem brez prepirov zdi nedosegljiv cilj. Dejstvo je, da se s sposobnostjo spretnega reševanja konfliktov ne rodimo, ampak se jih priučimo z opazovanjem oz. se na lastnih napakah učimo sami. Seveda ima nekaj pri tem tudi naš karakter, a z dovolj volje in vaje, lahko morebitne toksične vzorce, ki terjajo tudi marsikatero zvezo, zmanjšamo, če ne celo odpravimo. Ključ je v dobri komunikaciji - v prvi vrsti s sabo in šele nato s partnerjem.
(Ne)ujemanje verbalne in neverbalne komunikacije
Vsi smo že imeli izkušnjo pogovora z nekom, ki ni skladen: eno so bile besede, drugo njegova govorica telesa, ton glasu … Raziskave kažejo, da v takih primerih vselej dajemo prednost neverbalnim sporočilom. Kadar do tega pride v partnerskem razmerju, je to lahko povezano še s toliko večjim tveganjem. Ko denimo nekdo reče, da je v redu, videz pa kaže drugače, to ustvarja zmedo in dvom vase pri tistem, ki pravilno sluti, da se tik pod površjem partnerja odvijajo močna čustva. To nadalje lahko sproža tudi jezo ali celo zamero zardi »nezaupanja« pri drugem.
Namesto tega zato v takih trenutkih raje recite, da niste prepričani, kako se trenutno počutite in predlagajte pogovor nekoliko kasneje, ko se čustva nekoliko ohladijo. To vašemu partnerju potrdi, da se z vami nekaj dogaja, hkrati pa tudi vam da prostor, da ugotovite, kaj je to, preden boste stvari izrazili takšne, kot so v resnici.
Vadite umetnost poslušanja
Nevroznanost kaže, da človeški možgani ne morejo opravljati več nalog hkrati na način, da bi bilo povsod 100 odstotni. Zato ko poslušate, zares poslušajte z vso pozornostjo! Če boste v celoti osredotočeni na to, kar vam sporoča partner, boste zmanjšali verjetnost nesporazumov. Namesto da domnevate, kaj partner misli, raje preverite z besedami: »Če te prav slišim ...«. To zmanjša tveganje za nesporazume, povečuje empatijo in da partnerju občutek vrednosti ter spoštovanja. Kolikor je le mogoče, poslušajte tudi z radovednostjo in potrpežljivostjo, ne pa da v mislih odštevate do trenutka, ko boste lahko spet spregovorili vi.
Težki pogovori niso enkratni
Namesto da t.i. težak pogovor dojemate kot nekaj, kar je treba čim prej in enkrat dati skozi, ga raje obravnavajte kot začetek pogostejšega dialoga. Veliko parov namreč naredi napako, ko pričakuje, da bodo s težavo opravili enkrat za vselej. Ko se ta znova pojavi, se tako počutijo še bolj razočarane in brezupne. Če pa v pogovor vstopite z mislijo, da gre za prvi korak v procesu, se zmanjša pritisk.
Ni vam treba vsega rešiti takoj, lahko se s partnerjem skupaj učita, kaj deluje, kaj ne in vzajemno iščeta rešitve. To spremeni dinamiko iz položaja »kdo ima prav«, v sodelovanje. V takih trenutkih se odpira tudi možnost za rast vsakega od vaju.
Iskanje pravega trenutka, a ne predolgo
Marsikdaj katerega od pogovorov tudi odlašamo, kar je včasih celo prav, a to en sme trajati predolgo. Če je dan, ko sta oba utrujena, potem to zagotovo ni pravi trenutek. Izberite čas, ko bosta spočita in mirna, saj bosta šele takrat zares pripravljena poslušati.
Začnite pogovor z »Rad/a bi se o nečem pogovoril/a. Kdaj bi ti ustrezalo?« A pazite, da s čakanjem na popoln trenutek ne odlašate v nedogled, saj se v tem primeru težave se kopičijo in potem tam, kjer je bila včasih bližina, nastane tišina. Ko pa se odločita spregovoriti – tudi o bolečih temah – se pogosto zgodi, da se pogovor znova odpre in odnos poglobi.
Ločevanje med mislimi in občutki
Večina nas v otroštvu ne prejme nobene izobrazbe o prepoznavanju svojih čustev, zato misli in občutke kaj hitro zamenjamo, kar je pogosto vir komunikacijskih težav v odnosih. Recimo, da vas skrbi, da vaš partner izgublja zanimanje za vas in mu rečete: »Občutek imam, kot da ti ni več mar zame.« Čeprav se morda zdi, kot da ste pravkar delili svoja čustva, ste v resnici izrazili le interpretacijo čustev vašega partnerja. Ko si tarča takšne izjave, se sliši kot napad in pogovor se preusmeri na opravičevanja, zagovarjanje.
Zato raje recite »Počutim se odmaknjeno in me skrbi, da izgubljava stik.« In še dober namig za razločevanje med mislimi in občutki: resnična čustva običajno lahko povzamemo z eno ali dvema besedama npr. žalost, jeza. Če stavek začnete s »Počutim se, kot da…«, pa gre najverjetneje za misel, ne občutek.
Prijateljevanje tudi z jezo
Mnogi se izogibamo jezi, ker smo jo v otroštvu doživljali kot strašljivo ali neustrezno. A jeza sama po sebi ni slaba, saj sporoča, da nekaj ni v redu. Ne zavedamo pa se, da je jeza pogosto sekundarno čustvo, ki zakrije tisto pravo, denimo strah, žalost. Zato moramo najprej sami pri sebi razčistiti, kaj je resnični vzrok in kaj resnično čustvo ter pele nato o njem spregovoriti. Tako bomo lažje vzpostavili povezanost in razumevanje.
Namesto: »Zakaj si tak kreten?« raje recimo: »Bil/a sem prizadet/a, ker ...« Jeza, izražena spoštljivo, lahko vodi v več bližine in ne v prepir. Partnerju dajete priložnost, da vas bolje razume in ima empatijo do vaših občutkov, namesto da se na vašo jezo odzove zgolj z neproduktivno in uničujočo obrambo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
