Profimedia

Številne ženske, ki so se soočile z 'maminim sinčkom', so povedala, da se jim je to sprva zdelo celo prikupno: partner je pozoren do svoje mame, jo spoštuje, z njo redno govori in ji pomaga. Zdi se lepo, kajne? A sčasoma se lahko v odnosu pojavi občutek, da v njem nista le dva, temveč trije. Ko ima mamin glas večjo težo kot vaš, ko se pomembne odločitve sprejemajo drugje in ko se partner težko loči od maminega vpliva, se marsikdo začne spraševati, ali je v zvezi z odraslim moškim ali z maminim sinčkom. Gre za občutljivo, a zelo resnično dinamiko, ki lahko močno zaznamuje partnerski odnos.

Kdaj navezanost na mamo preseže zdravo mejo

Zdrav odnos med odraslim otrokom in staršem temelji na spoštovanju, a tudi na jasnih mejah. Težava nastane, ko partner ni sposoben delovati samostojno brez materinega mnenja ali odobritve. Če se ob vsakem pomembnejšem vprašanju, od kariernih odločitev do izbire pohištva ali načrtovanja dopusta, najprej obrne na mamo, to ni več zgolj bližina, temveč odvisnost.

Pogost znak je tudi čustvena zlitost. Partner se ob stresu, dvomih ali konfliktih najprej obrne k mami, ne k vam. Vi tako postanete sekundarna oseba, medtem ko mama ostaja njegova glavna čustvena opora. To pogosto spremlja idealizacijo matere, kjer je njeno mnenje vedno pravilno, njeni nasveti nedotakljivi, vi pa se znajdete v vlogi tiste, ki 'pretirava' ali 'ne razume'.

Ko se mama vmešava v vajin odnos

Dodatna težava se pojavi, če ni tak le partner, temveč če ima tudi njegova mama jasno mnenje o tem, kako bi se moral vaš partner obnašati, kaj bi morali vi početi drugače ali kako bi morala živeti kot par. Če partner tega ne ustavi, je to resen opozorilni znak. Še bolj problematično je, če njene besede prenaša vam ali jih uporablja kot argument v prepirih ali pogovorih z vami. Takrat niste več v partnerskem odnosu, temveč v tekmovanju z osebo, ki ima v njegovem življenju dolgoletno prednost.

V takih odnosih se pogosto pojavi tudi pomanjkanje avtonomije. Partner težko prevzema odgovornost, se boji napak in pogosto išče potrditev. To lahko pomeni, da se izogiba konfliktom, da ne zna postaviti meja ali da se ob vašem nezadovoljstvu umakne, namesto da bi se z njim soočil.

Profimedia

Kako se s partnerjem pogovoriti brez obtoževanja

Pogovor je nujen, a mora biti izpeljan premišljeno. Neposredno etiketiranje z izrazom 'mamin sinček' bo skoraj zagotovo sprožilo obrambni odziv. Veliko bolj učinkovito je, da govorite o svojih občutkih in izkušnjah. Poudarite, kako se počutite vi, ko imate občutek, da vaše mnenje ni slišano ali da odločitve ne sprejemata skupaj.

Pomembno je, da jasno poveste, kaj potrebujete v partnerskem odnosu. Ne gre za zahtevo, da se odreče svoji mami, temveč za vzpostavitev zdrave hierarhije, kjer partnerski odnos dobi primarno mesto. Zrel partner bo sposoben slišati vašo stisko in razmisliti o spremembah, tudi če mu to sprva ni prijetno.

Odnosi

Kaj storiti, če je partner sebičen v postelji?

Ali se lahko tak odnos zares spremeni

Sprememba je mogoča, a ni samoumevna. Veliko je odvisno od tega, ali partner prepozna problem in ali je pripravljen delati na sebi. Če razume, da pretirana navezanost na mamo škoduje njegovim intimnim odnosom, obstaja realna možnost za napredek. V nekaterih primerih je lahko v pomoč tudi partnerska ali individualna terapija, kjer se postopoma učijo postavljanja meja in samostojnega delovanja.

Če pa partner problem zanika, minimizira vaše občutke ali vas celo obtožuje, da želite razdreti njegovo družino, je to znak, da do spremembe verjetno ne bo prišlo. V takšnem primeru se je treba iskreno vprašati, ali ste pripravljeni dolgoročno živeti v odnosu, kjer boste vedno na drugem mestu.

Kdaj je smiselno razmisliti o odhodu

Vztrajanje ima smisel le, če obstaja obojestranska pripravljenost za rast. Če se po več pogovorih nič ne spremeni, če se meje še naprej brišejo in če se v odnosu počutite osamljeno, neslišano ali razvrednoteno, je morda čas za težko, a nujno odločitev. Partnerski odnos naj bi bil prostor varnosti, podpore in skupnega razvoja, ne pa stalnega dokazovanja, da ste vredni prednosti pred mamo.

Odhod v takem primeru ni poraz, temveč dejanje samospoštovanja. Pomeni, da ste prepoznali, kaj potrebujete, in da ste sami sebi pripravljeni to tudi omogočiti.

Bližina z mamo sama po sebi ni težava, a to postane takrat, ko partner ne zna ločiti med vlogo sina in vlogo partnerja. Zrel moški zna oboje, ne da bi eno izključevalo drugega. Če pa se znajdete v razmerju, kjer se mama neprestano postavlja med vaju, je povsem legitimno, da se vprašate, ali ste v razmerju, ki vam omogoča rast, ali v takem, kjer boste vedno igrali stransko vlogo.

Odgovarja psihoterapevtka

Osamljenost med prazniki: "Sramotno je, da moramo trpeti v tišini"

Profimedia