Sposobne ženske: Kako izstopiti iz vloge osebe, ki vedno poskrbi za vse?
Pišejo zapisnike, uvajajo sodelavce in organizirajo praznovanja. Brez njihovega dela bi pisarna obstala, vendar jim te naloge le redko pomagajo do napredovanja.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sestanek se bliža koncu, vodja pa vpraša, kdo bo napisal zapisnik. V prostoru zavlada tišina, nato se oglasi sodelavka, ki je to naredila že zadnjič. Nekaj dni pozneje ista oseba kupuje darilo za slavljenca, pomaga novemu zaposlenemu in preverja, ali so vsi prejeli vabilo na dogodek.
Takšne naloge so pomembne. Brez njih informacije ne bi prišle do pravih ljudi, novi sodelavci bi se težje vključili, skupina pa bi delovala manj povezano. Težava je v tem, da se to delo pogosto obravnava kot nekaj samoumevnega in ne kot dejanski prispevek zaposlenega.
Raziskovalci zanj uporabljajo izraza 'pisarniška gospodinjska opravila' in 'delo, ki ne pripomore k napredovanju'. Vanj ne sodijo samo kuhanje kave, naročanje kosila in organiziranje praznovanj, temveč tudi manj vidne naloge: mentoriranje brez priznanja, prevzemanje rutinskih projektov, nadomeščanje sodelavcev ter sodelovanje v odborih, ki zahtevajo veliko časa, a prinašajo malo vpliva.
Zakaj te naloge tako pogosto pristanejo na ženskih ramenih?
Raziskava, objavljena v reviji American Economic Review, je pokazala, da so se bile ženske za nepriljubljeno nalogo, ki je koristila skupini, pripravljene prostovoljno javiti 48 odstotkov pogosteje kot moški.
Toda razlog ni preprosto v tem, da bi si ženske takšnega dela bolj želele. V skupinah, sestavljenih samo iz žensk ali samo iz moških, razlika v pripravljenosti skoraj izgine. Pojavi se predvsem v mešanih skupinah, kjer vsi pričakujejo, da bo neprijetno nalogo na koncu prevzela ženska.
Tudi prošnje niso razdeljene enakomerno. Raziskovalci so ugotovili, da so tako moški kot ženske za takšno nalogo za 12 odstotnih točk pogosteje prosili žensko kakor moškega.
Ženske torej ne opravijo več nevidnega dela samo zato, ker pogosteje dvignejo roko. Okolica jih pogosteje prepozna kot osebe, ki bodo pomagale in poskrbele za podrobnosti, morda pa celo zato, ker menijo, da bodo zavrnitev težje izrekle.
Sposobnost lahko hitro postane past
Ko nekdo nalogo opravi hitro, natančno in brez pritoževanja, se možnost, da jo bo dobil znova, poveča. Sposobna sodelavka tako zlahka postane neuradna koordinatorka pisarne, čeprav to ni njena funkcija.
Sčasoma se ljudje prenehajo spraševati, kdo bi moral poskrbeti za organizacijo. Samodejno se obrnejo na osebo, ki je to vedno uredila. Njena zanesljivost se spremeni v pričakovanje, pričakovanje pa v dodatno, neplačano zadolžitev.
Takšna vloga je lahko sprva celo prijetna. Oseba se počuti koristno, vključeno in nepogrešljivo. Toda biti nepogrešljiv pri napačnih nalogah ni nujno karierna prednost. Lahko pomeni, da zaposleni nima časa za projekte, pri katerih bi pokazal strokovno znanje, ustvaril merljiv rezultat ali postal viden vodstvu.
Prijaznost se pričakuje, odločnost pa kaznuje
V ozadju so tudi tradicionalna pričakovanja o tem, kako naj bi se ženske vedle. Od njih se pogosteje pričakuje, da bodo prijazne, ustrežljive, organizirane in pozorne na počutje drugih.
Zato je lahko njihova zavrnitev ocenjena drugače kot zavrnitev moškega. Moški, ki pove, da nima časa za organizacijo dogodka, lahko deluje osredotočen na svoje delo. Ženska z enakim odgovorom hitreje dobi oznako, da ni kolegialna ali da ni pripravljena pomagati ekipi, takšna pričakovanja pa ustvarijo neprijetno izbiro. Če ženska sprejme nalogo, izgublja čas za pomembnejše delo. Če jo zavrne, tvega negativen odziv okolice.
Posebno breme je čustveno delo. Nekatere zaposlene postanejo osebe, kamor vsi prihajajo s težavami, pritožbami in medosebnimi spori. Poslušajo, pomirjajo in skrbijo za vzdušje, čeprav ta vloga ni zapisana v njihovem opisu delovnega mesta.
Pisarniško delo ni manj vredno, le napačno je razdeljeno
Rešitev ni v tem, da nihče več ne napiše zapisnika ali pomaga novemu sodelavcu. Takšne naloge so potrebne, pogosto pa tudi zahtevajo dragocene organizacijske in komunikacijske sposobnosti.
Težava nastane, ko jih podjetje ne prizna, ne meri in vedno dodeljuje istim ljudem. Če delo koristi celotni ekipi, bi moralo biti med člane tudi pregledno razdeljeno.
Raziskava poslovne šole Univerze v Cambridgeu je pokazala, da so ženske približno 30 odstotkov pogosteje sodelovale pri pisarniških gospodinjskih opravilih, hkrati pa približno 30 odstotkov redkeje pri prestižnejšem delu, ki prinaša večjo prepoznavnost. Takšna razlika lahko sčasoma vpliva na izkušnje, ocenjevanje in možnosti za napredovanje.
Pri postavljanju mej ni prostora za neodločnost
Če želite, da se stvari spremenijo, je prvi korak ta, da dodatne naloge postanejo vidne. Morda lahko nekaj tednov zapisujete, koliko časa porabite za zapisnike, uvajanje, organizacijo in pomoč drugim. Šele ko je delo poimenovano in izmerjeno, je mogoče pokazati, kaj jemlje čas osnovnim obveznostim.
Pri novi prošnji ni treba avtomatično odgovoriti z da ali ne. Koristno je vprašati, katero trenutno nalogo zaradi nove zadolžitve prestaviti. S tem pogovor ni več vprašanje pripravljenosti pomagati, temveč izbire prednostnih nalog.
Pomaga tudi neposredno vprašanje, kako bo dodatno delo upoštevano pri ocenjevanju uspešnosti. Če je mentoriranje, uvajanje zaposlenih ali organizacija dogodkov za podjetje pomembna, mora obstajati način, da se ta prispevek prizna.
Največ pa lahko naredijo vodje. Namesto čakanja na prostovoljca lahko manj zaželene naloge razporedijo po vnaprej določenem vrstnem redu. Tako najtišji ali najbolj vestni član ekipe ne postane samodejni rešitelj vsake organizacijske zagate.
Preberite še:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
