Kdo je ženska, ki se skriva za pokrivali znanih Slovencev?
Če kdaj, potem je v teh vročih poletnih dneh, ko pripeka sonce, čas za intervju z oblikovalo slamnikov in skrbnico bogate tradicije slamnikarstva Ano Cajhen.
Ana Cajhen že vrsto let s svojo predanostjo in znanjem ohranja eno najstarejših domačih obrti. Njeni unikatni slamniki so našli pot do številnih navdušenih ljubiteljev ročno izdelanih pokrival tako doma kot v tujini.
Domžalčanka z izjemno predanostjo in strastjo ohranja to dragoceno znanje ter skrbi, da se bogata dediščina domžalskih slamnikaric ne pozabi. V Tvornici v centru Rog nam je zaupala svojo pot, razkrila izzive ter pomen ohranjanja te obrti v sodobnem času.
Ana, že nekaj let veljate za nekakšno kraljico slamnikov pri nas, saj vaše slamnike navdušeno nosijo tako doma kot v tujini. Vam ta naziv laska?
Priznam, ko sem prvič to prebrala, se mi je zdelo skoraj nenavadno, a me je hitro preplavil občutek ponosa. Že od nekdaj sem si želela nadaljevati delo naših domžalskih slamnikaric, ki so bile v svojem času prave ikone in zame osebno neke vrste kraljice. V času razcveta slamnikarstva - od industrializacije pa vse do prve svetovne vojne - so te mlade ženske potovale po evropskih prestolnicah in celo čez ocean, v ZDA, kjer so šivale najlepše slamnike. Po vrnitvi domov so uživale spoštovanje okolice, bile so samozavestne, delavne in neodvisne, kar je bilo za ženske v tistem obdobju nekaj posebnega.
Danes čutim veliko odgovornost in hkrati čast, da s sodobnim pristopom nadaljujem zgodbo teh izjemnih žensk, ki so s svojimi slamniki osvajale svet. Ponosna sem, da sem lani prejela naziv častna priznana rokodelka za področje slamnikarstva in da sem nosilka te nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana v registru pri Ministrstvu za kulturo. Hvaležna pa sem predvsem vsem ljudem, ki v poplavi različnih poletnih naglavnih pokrival izberejo delo izpod mojih rok.
O slamnikih in tej obrti govorite z veliko strastjo, svoje delo poskušate približati vsem generacijam. Od kod ta zagnanost?
Hvala za kompliment! Verjamem, da moraš vsako delo opravljati s srcem, sicer težko navdušiš tudi druge. Zgodovina slamnikarstva in mojega mesta me je tako prevzela, da sem v prenosu znanja, predavanjih in izdelavi slamnikov našla svoje poslanstvo. Moja zagnanost pa ostaja živa prav zaradi pozitivnih odzivov ljudi, njihovega zanimanja in podpore, ki mi dajejo nov zagon.
Kje ste pridobili znanje o izdelavi slamnikov? Učitelja za to je danes težko najti ...
Osnove sem pridobila na prvem tečaju šivanja slamnikov, ki smo ga organizirali v našem muzeju. Poleg štirih tečajev prenosa teoretičnega znanja sem nato samostojno veliko vadila, proučevala materiale, oblike in klobučarsko literaturo. Po dveh letih intenzivnega (samo)učenja sem bila pripravljena začeti prodajati svoje izdelke. Letos pa praznujem deset let svojega slamnikarstva. Veseli me tudi, da bo prenos teh znanj v prihodnje lažji, saj smo lani z novim rokodelskim zakonom v Sloveniji naredili pomemben korak za zaščito in razvoj rokodelskih obrti.
Brez zamere, ampak slamnikarstvo je obrt, ki danes ni množično priljubljena pri nas in po svetu. Nekoč je bilo drugače, kajne?
Res je, slamnikarstvo danes ni več množična obrt, a ima pri nas dolgo in bogato tradicijo. Malo ljudi ve, da smo pred prvo svetovno vojno v naših štirih vasicah na sezono izdelali skoraj milijon slamnikov, delovalo pa je kar 25 večjih in manjših obratov! Včasih je bilo pokrivalo statusni simbol, danes pa ga nosimo predvsem zaradi zaščite pred soncem. Prav zato se zanimanje za kakovostne slamnike znova povečuje - ljudje iščejo naravne materiale, trajnostne izdelke in kakovostno ročno delo. Slamnik iz prave slame še vedno ostaja nekaj posebnega, zato se na trgu spet pojavljajo slamniki iz prave slame, ki so stvar uvoza (predvsem iz Kitajske), a moram pohvaliti naše kupce, ki v prvi vrsti podpirajo tradicijo in radi poznajo osebo, ki je ročno to izdelala pri nas.
Torej je napačno mišljenje, da je slamnik pač slamnik? Danes najdemo tudi poceni izdelke iz Kitajske, kakšna je razlika med pravim slamnikom in temi »poceni« pokrivali, ki imitirajo slamo?
Res je, velikokrat slišim, da je slamnik pač slamnik, a razlika je res velika. Danes je večina slamnikom podobnih pokrival narejena iz celuloze oziroma papirja, kar pomeni, da so cenovno dostopna, a neobstojna - primerna za eno sezono. Pogosti so tudi izdelki iz umetnih mas, ki hitro izgubijo obliko in ne dihajo. Prava slama pa je naraven, trajen material, ki odlično vpija vlago, je trpežen, lahko ga čistimo in celo likamo. Domžalski slamnik, izdelan pri nas, pa poleg kakovosti nosi še pomembno kulturno vrednost - njegova izdelava je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, kar ga dela še toliko bolj posebnega.
Katere materiale uporabljate pri izdelavi slamnikov in koliko časa v povprečju traja, da izdelate en slamnik?
Izdelava slamnika je posebna. Povprečen slamnik iz prave slamnate kite zahteva približno 30 metrov ročno pletene kite, kar pomeni okoli 30 ur ročnega pletenja - za vsak meter porabim približno eno uro. Danes ponujam dva tipa slamnikov: klasične iz že kupljene kite ter posebne »made in Domžale«, kjer slama zraste na moji njivi in je celoten postopek, od žetve do šivanja, opravljen lokalno. Taki izdelki imajo seveda višjo ceno, saj vključujejo več ročnega dela, a oba tipa sta šivana na originalnih strojih iz obdobja 1880-1910 po tradicionalnem postopku šivanja kite na kito ter ročnega oblikovanja v kalupih, in to v Sloveniji.
Kaj pa cena? Kakovost se plača več, kajne? Ampak to potem pomeni tudi naložbo za prihodnost …
Veseli me, da se vse več ljudi zaveda starega izreka: »Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.« Slamnik za nekaj evrov bo morda zdržal eno sezono, nato pa konča kot odpadek. Pravi slamnik iz ročno pletene kite je dražji, a zdrži leta, se lepo prilagodi glavi, diha in nas učinkovito ščiti. Cena pri nas dejansko odraža kakovost: vključuje material, ure ročnega dela in davke.
Za primerjavo: nedavna italijanska preiskava je razkrila, da fizična izdelava Diorjeve torbice stane okoli 52 evrov, v trgovini pa doseže ceno več tisoč evrov. Pri malih rokodelcih, kot smo mi, je zgodba drugačna - sami vodimo celoten proces od ideje do prodaje, zato vsak nakup pomeni tudi podporo lokalnemu znanju, tradiciji in trajnostni proizvodnji.
Slamniki so primerni za vse
»Slamnik vas bo ščitil pred žgočim soncem in vam zagotavljal prijetno senco. Z njegovo nošnjo pa podprete tudi ohranjanje kulturne dediščine in delo rokodelcev, kot sem jaz. Pravi slamnik vam bo dolgo služil - če se deformira, ga preprosto operete in zlikate. Še zlasti ga priporočam vsem, ki težje prenašate vročino, ste občutljivi za sonce ali ste okrevali po srčnih, kožnih, možganskih in drugih zdravstvenih težavah,« pravi Ana.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
