· Kulinarika

Kot smo že večkrat zapisali, izbira piva ni le izbira med svetlim in temnim. Po pregledu osnovnih stilov vrste ležak v oktobrski številki naše revije se tokrat posvečamo drugi skupini piv – vrstam ale, porter, stout in pšeničnim pivom, ki nastanejo z visoko fermentacijo. Po okusu so ta piva zelo kompleksna in raznovrstna, večina pivcev se bo strinjala, da so, če ne boljša, pa vsaj bolj aromatična in polna kakor piva ležak. A de gustibus non est disputandum – o okusih se ne razpravlja – z zagotovilom pa lahko zapišem, da se vam ob degustaciji teh piv resnično lahko odpre povsem nov svet in veliko zanimivih razprav.

· Kulinarika

»Želim se še naprej boriti v ringu, le to me zadržuje od prodajaln hamburgerjev. Če se bom prenehal boriti, bom pojedel ves svet,« je dejal George Forman, nekdanji svetovni prvak v boksu. In če si je Muhammad Ali, ko je v Zairu nokavtiral omenjenega gurmana Formana, pokoril boksarski svet, je hamburger prek verig hitre prehrane osvojil kulinaričnega. Ni ga namreč človeka, zlasti navdušenca nad hrano in mesom, ki še ni poizkusil hamburgerja. Po priljubljenosti in razširjenosti pa se s to jedjo lahko kosata le še italijanski specialiteti pica in testenine. Hamburger ali burger krasita preprostost in pestrost okusov. Vsak si ga lahko naredi sam, treba je le začiniti in speči mleto meso, ga položiti v prerezano bombico kruha ter izbrati katero izmed številnih možnih prilog. Poleg klasičnega hamburgerja so izjemno razširjeni in priljubljeni še cheeseburger (s sirom), hamburger s slanino, vegi burger, med najbolj slavne pa zagotovo spadata McDonald's-ov Big Mac in Whopper iz restavracije Burger King.

· Kulinarika

Rimski lonec je glinen pekač s pokrovom, ki je praviloma pravokotne ali ovalne oblike, njegova posebnost pa je poroznost glinenih stranic, ki vpliva na pripravo jedi. V njem lahko pripravljamo meso, perutnino, ribe, zelenjavo, enolončnice, terine, kruhe in sladice, vse pa se peče oziroma duši zelo zelo počasi pri višjih temperaturah. Bistvo rimskega lonca je, da se v njem sestavine kuhajo sočasno in se povsem prepojijo z okusom. Ker je zaprt s pokrovom, tekočina ne izpareva, zato se jed kuha v lastnem soku, dodatno tekočino pa prispevajo tudi z vodo napojene glinene stranice. Že po njegovem imenu ugotovimo, da so tako kuho izpopolnili stari Rimljani.