Bojan Krivokapić: »Sin je pri štirih letih dobil diagnozo avtizma«
Igralec je z javnostjo delil osebno zgodbo, ki je njegovi družini za vedno spremenila življenje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Srbski igralec Bojan Krivokapić je razkril, da je njegov sin Bogdan pri štirih letih prejel diagnozo avtizma, prve znake pa sta z ženo opazila že precej prej. Danes želita s svojo izkušnjo opogumiti starše, ki se soočajo s podobnimi vprašanji, in jih spodbuditi, naj nikoli ne prenehajo iskati odgovorov.
Krivokapić, ki ga občinstvo pozna po številnih televizijskih in filmskih vlogah, med drugim v serijah Montevideo, Bog te je videl (Montevideo, Bog te video!), Sanjsko moštvo (Drim Tim), Tunel in Ime ti bo Varvara (Zvaćeš se Varvara), je skupaj z ženo Taiso na družbenih omrežjih odkrito spregovoril o začetku njune poti. Kot pravita, ju je diagnoza postavila pred številne izzive, a tudi pred pomembno spoznanje, da na takšni poti nihče nima vseh odgovorov.
»Mi smo Bojan, Taisa, Nevena in Bogdan. Bogdan je pri štirih letih dobil diagnozo avtizma, prve znake pa smo opazili po letu in pol. Tako kot mnogi starši smo takrat vstopili v svet, poln strahov, dilem in vprašanj,« je zapisal igralec.
Ob tem je dodal, da se tudi danes še vedno učijo in iščejo najboljše poti za svojega sina. »Daleč od tega, da imamo vse odgovore. Učimo se, se sprašujemo in spreminjamo svoje mnenje.«
Starša sta prve spremembe opazila, ko je bil Bogdan star približno leto in pol. Deček se ni odzival na glasove, zato sta sprva pomislila, da ima težave s sluhom. »Ni se odzival, ni reagiral na najin glas in pomislila sva, da ima težave s sluhom. Izkazalo se je, da je s sluhom vse v redu, zato smo iskali naprej,« je pred časom pojasnila Taisa.
Čeprav je bilo obdobje negotovosti zanju zelo zahtevno, sta se odločila, da bosta vztrajala pri iskanju odgovorov. Obrnila sta se na zdravnike, ki so ju usmerili na nadaljnje preiskave in ustrezno strokovno pomoč.
Želita pomagati tudi drugim staršem
Bojan in Taisa poudarjata, da svoje zgodbe nista delila zato, ker bi imela univerzalne odgovore ali recepte za druge družine. Nasprotno – želita pokazati, da je povsem normalno, če starše ob takšni diagnozi spremljajo strah, negotovost in številna vprašanja.
S svojo iskrenostjo želita predvsem spodbuditi starše, naj zaupajo svojim občutkom, poiščejo strokovno pomoč in ne obupajo, če odgovorov ne dobijo takoj. Zgodnja diagnostika in ustrezna podpora lahko namreč pomembno vplivata na nadaljnji razvoj otroka.