Za filmski spektakel so se šest mesecev učili latinščino
Jeseni v kinematografe prihaja eden največjih filmskih projektov v regiji, hrvaški zgodovinski spektakel Zadnji rimski bog, ki obljublja razkošno zgodbo o cesarju Dioklecijanu.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Objavljen je prvi napovednik za težko pričakovani zgodovinski spektakel Zadnji rimski bog (Posljednji rimski bog), novi celovečerni igrani film scenarista, režiserja in producenta Božidarja Domagoja Burića. Film, ki nastaja v produkciji Hrvaške radiotelevizije (HRT), bo v hrvaške kinematografe prišel jeseni 2026 in gledalcem predstavil zgodbo o enem najvplivnejših rimskih cesarjev – Dioklecijanu.
Zgodba spremlja človeka, ki se je iz skromnih začetkov povzpel na vrh največjega imperija svojega časa. Dogajanje je postavljeno v burni konec 3. stoletja, ustvarjalci pa napovedujejo preplet zgodovinskega spektakla, političnega trilerja in osebne drame o moči, ambicijah ter ceni, ki jo človek zanje plača.
Dioklecijana je upodobil Amar Bukvić, v osrednjih vlogah pa nastopajo še Nataša Janjić Medančić, Slavko Sobin, Krešimir Mikić, Dragan Despot in Marko Cindrić. Film že po prvih kadrih izstopa z razkošno scenografijo, številnimi statisti in ambiciozno produkcijo, kakršnih na območju nekdanje Jugoslavije ni veliko.
Za potrebe snemanja je ekipa zgradila monumentalne rekonstrukcije rimskega foruma, senata, antične Salone ter delov Koloseja in amfiteatra. Ob tem so izdelali več kot tisoč avtentičnih kostumov, ročno izdelali na stotine zgodovinsko zvestih kosov orožja, igralci pa so morali skozi večmesečne priprave osvojiti še posebno veščino – naučiti so se morali govoriti latinsko, specifično iz časa poznega Rimskega cesarstva.
»Film smo snemali dve leti in pol, igralci pa so se dolgo pripravljali na vloge v latinskem jeziku. V filmu je zelo veliko dialogov v pogovorni latinščini, ki je iz šol ne poznamo v takšni obliki,« je poudaril režiser za HRT.
Režiser je razkril tudi, da je bil ta projekt precej zahtevnejši od njegovih prejšnjih zgodovinskih produkcij.
»Dejstvo je, da smo pri nekaterih prejšnjih podobnih projektih, kot sta ‘Hrvatski kraljevi‘ i ‘Republika‘, vendarle imeli naravne lokacije, ki so lahko služile kot scenografija. Tokrat pa to ni bilo mogoče, saj je zgodovina stara 1700 let. Praktično ni ostalo ničesar, razen delov Dioklecijanove palače. Poleg tega smo izdelali skoraj 5000 različnih kostumografskih kosov – oblačil, obutve in druge opreme – ter ogromno orožja. To je ogromen podvig, ki ga po mojem mnenju lahko izvede le HRT, ne samo na Hrvaškem, ampak tudi precej širše.«
Projekt pa se ne bo končal le s filmom. Burić je razkril, da sta film in televizijska serija nastajala hkrati, vendar kot dve povsem ločeni deli.
»Štiri ali pet let smo pripravljali, snemali in ustvarjali dvojni projekt. Prvi del bo občinstvo videlo v kinematografih in je igrani film, ki temelji predvsem na fikciji, navdihnjeni z zgodovinskimi osebami in dogodki. Drugi del, ki ga bodo gledalci videli nekoliko pozneje, pa je televizijska serija v petih epizodah z izrazito izobraževalnim namenom. Tako smo z istimi zmogljivostmi in isto ekipo ustvarili dva popolnoma različna projekta, ki nimata skoraj nobenih skupnih točk in ju je mogoče prikazovati povsem ločeno.«
