shutterstock

Kje začnemo?

Začnemo z ogledom in pregledom stanja trate na zemljišču okrog hiše. Pozorni smo na pojave mahu, luknje v travi, krtine, lise v trati in splošno razraščenost trave. Pri obhodu trate okrog hiše pogosto opazimo bele kroge. Gre za belo plesen, bolezen, ki nastane, ko sneg prekrije previsoko travo in močno vlažna tla. Proti tej bolezni uporabimo pripravek na osnovi oomicet ter z njim učinkovito zatremo bolezen. Pomembno je, da trato tretiramo večkrat letno, saj sicer bolezen zelo hitro znova izbruhne. Je pa sredstvo povsem učinkovito in tudi ekološko v nasprotju s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Vanes Husić

Mah se pojavi na vlažnih tleh. Rad je tudi na kislih in senčnih delih parcel, kjer trava ni rasla. Pri delu s trato je dobro, da na začetku rešimo problem mahu. Začnemo s sredstvom proti mahu, ki ga posujemo po mahu zjutraj ali zvečer. Pomembno pa je, da je mah vlažen, ker se ga tako sredstvo dobro oprime. Po nekaj dneh se mah posuši, porjavi, nato ga pograbimo stran z železnimi grabljami. Zapomnite si tudi, da nikoli ne grabimo zelenega mahu, ker ga s tem raznesemo po preostali parceli.

Kdaj pognojimo?

Vanes Husić

Gnojenje začnemo po prvi košnji. Ko se spomladi segreje, se morata trata in zemlja najprej dobro segreti in potem se začne rast. Takrat opravimo prvo košnjo in tudi grabljanje stare, odmrle trave. Previdno in nežno jo odstranimo z zelenice. Nato pa začnemo gnojenje in po potrebi tudi namakanje.

Uporabimo lahko klasično, rudninsko gnojilo, ki pa ga posujemo po trati pred dežjem ali pa temeljito zalijemo. Vedno, ko gnojimo, mora biti prisotna voda, da se gnojilo raztopi in preide v talno raztopino, kjer ga rastline počrpajo. S takšnim gnojilom gnojimo redno, enkrat mesečno v celotni sezoni, vse do konca poletja. Za tiste, ki niste redno prisotni na vrtu, svetujem uporabo membranskega gnojila. Pri tem gnojilu so hranila v membrani in se sproščajo glede na vlago in toploto. Takojšnje zalivanje ni nujno kot pri klasičnem gnojilu.

Zračenje je pomembno

Zračenje začnemo šele po drugi ali tretji košnji. Pogosta napaka je, da vrtnarji začnejo pri delu na zelenici kar z zračenjem. Tako poškodujemo trato, ki šele prihaja k sebi po zimskem obdobju.

shutterstock

Za zračenje lahko uporabimo votle vile, ki jih zabadamo v tla in izvlečemo ven tako zemljo kot nekaj trave. To delamo do 10 cm globoko in na vsakih 10–15 cm. Če imamo veliko parcelo, uporabimo stroj prezračevalnik. Nato pridejo na vrsto kremenovi peski, ki jih posujemo po tleh in z njimi napolnimo nastale luknje. S tem izboljšamo strukturo tal, kar pomeni, da imajo tla več por, po katerih se dobro pretakata voda in zrak, ki sta pomembna za delovanje mikroorganizmov in dobro rast koreninskega sistema trav. Dobra struktura tal pomeni tudi dobro odcednost, tako da se voda ne zadržuje predolgo na območju travnih korenin.

Sejemo novo travo

Sejati začnemo aprila, če so tla dovolj ogreta, vsaj na približno 10 °C. Ko sejemo novo travo, je pomembno, da poznamo svojo parcelo ter sončne in senčne lege na njej. Upoštevamo tudi dele parcel, na kateri rastejo drevesa z bujno krošnjo. Za uspešno rast in razvoj trave sejemo primerno mešanico različnih sort trav glede na lego.

Vanes Husić

Ko posejemo travo na želeno mesto, ga povaljamo tako, da se dobro sprime in vtisne v zemljo. Če nimamo na voljo valjarja, lahko enostavno uporabimo desko, ki jo položimo na seme, da ga vtisnemo v zemljo. Po setvi na novo posejano travo primerno zalivamo z nežnim curkom vode več dni zaporedoma, ker bo seme le tako uspešno vzklilo. Vsa semena trav potrebujejo za kalitev od 14 do 28 dni.