Profimedia

Da, prav ste prebrali, peteršilja dolgo niso uporabljali v kuhinji, saj je veljal zgolj za zdravilno rastlino, ki so jo uporabljali pri zdravljenju različnih vnetij, prehladov, pri težavah z zadrževanjem vode ter boleznimi ledvic in sečil. Danes se je zgodba sicer nekoliko obrnila, saj smo na njegove zdravilne lastnosti skoraj pozabili. A nikar.

Shutterstock

Bogastvo vitaminov

Peteršilj je izjemno bogat z vitamini, minerali, zdravilnimi eteričnimi olji in flavonoidi. V njem najdemo veliko vitamina C, tega je samo v listih do dvakrat več kot v celi limoni, pa tudi ostale vitamine – A, B in K. Ne pozabimo še na minerale, med katerimi prednjačijo kalij, magnezij, fosfor, kalcij in železo, ter aromatična olja in flavonoide. Ti v našem telesu nevtralizirajo delovanje kemičnih snovi, ki nastanejo ob kajenju, in nas ščitijo pred rakavimi obolenji. Flavonoidi delujejo varovalno in kot antioksidanti, ki ščitijo pred prostimi radikali. Zaradi protivnetnih snovi preprečujejo pojav prehlada, gripe, vnetje grla in pomagajo ledvicam, sečilom ter jetrom. Dokazano pa blažijo tudi znake revme.

Zdravilne učinkovine

Peteršilj mnogi poznajo kot varuha pred slabim zadahom, prav tako pa odlično odganja vetrove. Obnavlja in zdravi kožo, razstruplja ter iz telesa odstranjuje toksine ter odvečne maščobe. Krepi imunski sistem, preprečuje osteoporozo in je nepogrešljiv v času menopavze. Znižuje tudi visok krvni tlak in čisti kri ter pomaga nevtralizirati poškodbe UV-sevanja. Obloge pomagajo tudi pri pretegnjenih mišicah.

Dreamstime

Izberite svežega, z domačega vrta

Najbolje je, če uživate svež peteršilj. Ta je na voljo večino leta, tudi pozimi se bo obdržal na vrtu. Sicer ga lahko zamrznete in ga podobno kot svežega uporabljate pri pripravi jedi in zdravilnih napitkov. Če se ponj odpravljate na tržnico, se izogibajte takšnega z rumenimi in pikčastimi listi. To so znaki, da peteršilj ni mlad in svež.

Shutterstock