Trgovine ponujajo različne vrste olj in prehranski strokovnjaki svetujejo, da poskusite prav vse. Vendar morate pri tem vedeti, da so olja izjemno kalorična (žlička vsebuje kar okoli 100 kalorij) in da nekatera med njimi ne smemo preveč segrevati. 

Olje, ki se pri segrevanju v ponvi začne smoditi in dimiti, ni uporabno za pripravo jedi, zdravju škodljiv pa je tudi dim, ki pri tem nastaja. Kadar se olje smodi, to pomeni, da je začelo oksidirati in da je lahko rakotvorno. Zaradi tega vam priporočamo, da se poučite o tem, katera olja uporabiti za pripravo določene jedi. Za kuhanje vedno izberite olje z visoko točko dimljenja. Točka dimljenja je odvisna od vrste olja. Na primer orehovo olje se začne dimiti že, ko doseže temperaturo 160 stopinj Celzija, olje iz grozdnih semen pa šele na 210 stopinjah Celzija. 

Olja ne segrevajte večkrat

Olja, ki vsebujejo polinenasičene maščobe - koruzno, sojino, sončnično in druga olja semen - pri segrevanju sproščajo škodljive snovi, imenovane HNE. Enako se dogaja tudi pri rafiniranem olju, ki ima sicer visoko dimno točko. Škodljive snovi se seveda nahajajo tudi v jedeh, ki jih s takšnim oljem pripravite. Pri tem seveda ne pozabite, da se je naše telo sposobno boriti proti strupenim snovem, ki se jim je nemogoče povsem izogniti, lahko pa se jim vsaj nekoliko s tem, da ne kuhate z polinenasičenimi olji, kot so koruzno, sojino in rastlinsko olje. Poleg tega morate vedeti, da istega olja ni priporočljivo uporabljati večkrat. 

Ponovno segrevanje namreč znižuje točko dimljenja, in to vedno, ko olje ponovno uporabite. Za praženje in cvrtje zato priporočamo oljčno in avokadovo olje, prečiščeno maslo ter palmovo in kokosovo olje. Vsa ta olja imajo visoko točko dimljenja in so dobra tudi za pripravo dušene hrane in enolončnic. Pri solatah pa naj bo vaša prva izbira ekstra deviško oljčno olje in olje, narejeno iz različnih semen.