Profimedia

Stres na ljudi vpliva različno, nekateri denimo znake okusijo na telesnem, drugi na čustvenem, miselnem ali vedenjskem področju, zelo pogosto pa gre kar za preplet vseh znakov, kar lahko posamezniku življenje obrne na glavo.

To se v telesu dogaja, ko smo izpostavljeni stresu

»Kadar določeno težavo zaznamo kot težavno, nevarno ali ogrožajočo, naši možgani spodbudijo nadledvični žlezi, da začneta izločati hormone, ki sprožijo niz drugih dogajanj, s čimer se telesno pripravimo na to ogrožajočo situacijo. To reakcijo imenujemo "boj ali beg" in vključuje pospešeno bitje srca, hitro dihanje, napete mišice, mrzle dlani in stopala, vznemirjen želodec in občutek strahu ali ogroženosti. Pomeni, da je posameznik v nevarnosti in mu pomaga, da se zaščiti,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajajo, da je ta reakcija v preteklosti dobro služila človeku, ko je moral bežati pred divjo živaljo ali naravno katastrofo, danes pa so pogosteje potrebne druge reakcije. Ko se namreč posameznik sooča s težavami v vsakdanjem življenju, se bolj ali manj vedno sproži opisana reakcija, vendar se je pogosto sploh ne zaveda.

Profimedia

Reakcija telesa na izpostavljenost stresu

Zaradi stresa lahko tudi zbolimo, vpliv na telo namreč še zdaleč ni zanemarljiv, zato je pomembno, da prepoznamo znake, ki se pričnejo odražati na telesu zlasti ob dlje trajajočem stresu.

-pospešen srčni utrip

-pospešeno dihanje

-glavoboli

-motnje v delovanju prebavil, sečil in žlez

-bolečine v trebuhu

-izpuščaji na koži

-zakrčenost mišic

-bolečine v hrbtenici

-driska

-slabost

-kratka sapa

-seksualne težave

-nespečnost ali zaspanost

-mrzle roke in noge

-potne dlani

-rdečica/bledica

-izpadanje las

-motnje teka

-motnja koncentracije in spomina

-oslabitev imunskega sistema

Dreamstime

 Pojav kroničnih revmatičnih bolečin

Zaradi dolgotrajne stresne obremenitve se lahko pojavijo revmatični bolečinski sindromi. Slednji zajemajo bolečine v mišicah ter kronične bolečine v predelu križa, vrata, ramen in rok. Preiskave telesnih vzrokov ne bodo pokazale, čeprav bolnik toži po nevzdržnih bolečinah. Na povečanje bolečine vpliva tudi fizično delo, prisilna drža in ponavljajoči se gibi v prisilnem položaju.

Popolna izčrpanost – klic na pomoč

Dolgotrajen stres lahko človeka povsem izčrpa. Izrazitejše postanejo tudi telesne bolečine, ki jih posameznik zaradi ponavljajoče izpostavljenosti stresu vse težje prenaša. Situacijo še dodatno poslabša razdražljivost in prepirljivost, zaradi česar bolniku svojci težje stojijo ob strani in mu nudijo oporo.

Dreamstime