Profimedia

Degeneracija rumene pege ali starostna degeneracija makule je ena najpogostejših bolezni vida pri starejših osebah. Gre za bolezen osrednjega dela mrežnice, imenovanega rumena pega, slišali pa boste tudi izraz makula. Le ta je odgovorna za natančen, barvni in centralni vid, ki ga uporabljamo pri branju, pisanju, prepoznavanju obrazov in gledanju televizije.

Znaki, na katere moramo biti pozorni

Bolezen postopoma napreduje, tako da v začetni fazi ne povzroča opaznejših težav. Ko pa začne makula propadati, pričnejo ljudje opažati, da imajo težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, ki zahtevajo dober centralni vid, medtem ko periferni vid običajno ostane ohranjen.

Prvi znaki degeneracije rumene pege so torej pogosto neopazni, zato bolezen tiho napreduje, ne da bi vedeli, da se obetajo resne nevšečnosti. Dobro je torej, da poznate znake, ki se pojavljajo v obdobju stopnjevanja bolezni.

Profimedia

Pozorni bodite na sledeče simptome:

• zamegljen, popačen ali moten centralni vid
• težave pri branju drobnega tiska ali prepoznavanju obrazov
• ravne črte se lahko začnejo zdeti valovite ali ukrivljene
• pojavljanje temne, sive ali prazne lise v osrednjem vidnem polju
• težave z vidom v slabši svetlobi

Pomembno je, da ob pojavu katerega koli od teh znakov čim prej obiščemo okulista, saj zgodnje odkrivanje bolezni lahko bistveno upočasni njen potek.

Dejavniki tveganja za pojav bolezni

In zakaj sploh pride do starostne degeneracije rumene pege? Kot je navaja že ime bolezni, je največji faktor starost, bolezen namreč nastopi po 60. letu, simptomi pa se lahko pojavijo že nekaj let prej.

Na pojav vpliva tudi:

• dednost (če ima bolezen kdo od bližnjih)
• kajenje (eno najmočnejših znanih tveganj)
• neustrezna prehrana (premalo antioksidantov, cinka, omega-3 maščob)
• povišan krvni tlak in bolezni srca
• prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom brez zaščite
• debelost in telesna neaktivnost

Zdrave življenjske navade, uravnotežena prehrana in zaščita oči pred UV žarki lahko zmanjšajo tveganje za razvoj bolezni.

Redni očesni pregledi so ključni!

Ker degeneracija rumene pege sprva napreduje brez bolečin in očitnih simptomov, so redni preventivni očesni pregledi po 50. letu starosti izjemno pomembni. Z enostavnim testom vida in pregledom očesnega ozadja lahko okulist odkrije spremembe, še preden se pojavijo resne težave. Seveda so pri tistih, ki imate več dejavnikov tveganja, priporočljivi pogostejši pregledi.

Zdravljenje in možnosti upočasnitve bolezni

Zdravljenje je odvisno od vrste degeneracije rumene pege – poznamo namreč suho (počasnejša oblika) ali vlažno (hitreje napredujoča in hujša oblika). Slednja je redkejša, z njo se sooča pretežno 15-odstotkov bolnikov, do izgube vida pa lahko pride v zelo kratkem času (od nekaj tednov do nekaj mesecev).

• Pri suhi obliki zdravljenja, ki bi bolezen popolnoma ustavilo, trenutno še ni. Priporočajo pa jemanje posebnih prehranskih dopolnil (vitamini C, E, cink, lutein, zeaksantin, omega-3 maščobe), ki lahko upočasnijo napredovanje.
• Vlažna oblika se zdravi z injekcijami anti-VEGF zdravil neposredno v oko, ki preprečujejo nastajanje novih, poškodovanih krvnih žilic v mrežnici. Če zdravljenje začnemo pravočasno, lahko preprečimo hujšo izgubo vida in v nekaterih primerih celo nekoliko izboljšamo vid.

Ali lahko preprečimo slepoto?

Čeprav popolnega zdravila za starostno degeneracijo rumene pege še ni, lahko z zgodnjim odkrivanjem, rednimi pregledi, zdravim življenjskim slogom in primernim zdravljenjem bistveno upočasnimo bolezen in v mnogih primerih preprečimo slepoto. Zdravila in terapije predvsem pri mokri obliki omogočajo ohranjanje uporabnega vida še več let po postavitvi diagnoze.

Kako je živeti z degeneracijo rumene pege?

Življenje z napredovalo obliko bolezni pomeni določene omejitve, predvsem pri opravilih, ki zahtevajo natančen vid. Slednje pomeni, da je oteženo branje knjig in časopisov, prav delo za računalnikom, nevšečnosti se pojavljajo tudi pri prepoznavanju obrazov na večji razdalji, vožnja avtomobila pa v nekaterih primerih ni več mogoča.

Kljub temu številni pripomočki, kot so denimo povečevalna stekla, elektronske povečave, aplikacije s povečanimi črkami in svetlobne lupe v kombinaciji s prilagoditvami okolja omogočajo, da si ljudje vsaj nekoliko ohranijo kakovost življenja.

Pomemben je tudi psihološki vidik, saj se mnogi po diagnozi soočajo z negotovostjo in strahom pred izgubo samostojnosti. Podpora bližnjih in pogovor s strokovnjaki pomagata pri lažjem sprejemanju bolezni.

Morda vas zanima še:

Starostne bolezni – katere so najpogostejše in kako jih preprečiti?