revija zvezde

ZAnamarijo imava podobne lastnosti, saj sva obe zelo ekstrovertirani osebnosti in imava podobne fizične predispozicije,« ugotavlja Petra Majdič. »Anamarija je izredno nasmejana in spontana, jaz pa sem to spontanost proti koncu nekoliko izgubila, ker sem nosila veliko breme, da moram za vsako ceno narediti rezultat, da rešim ekipo. Prihajala sem iz obdobja, ko sem še morala ustvariti finančna sredstva, ki so nam omogočila servis in pripravo poti na sama tekmovanja. Danes pa so na srečo razmere za treninge in tekmovanja dosti boljše. Ni se ji treba, na primer, ukvarjati s serviserji, ki sem jih morala jaz iskati v tujini. Dokler bo Planica 2023, bodo sredstva zagotovljena. Na tem področju je malo razbremenjena, kar je res dobro. Bolj ko bo sproščena, bolje ji bo šlo. V vrhunskem športu so vsi resnično dobro pripravljeni, zato na koncu odloča sproščenost.«

Petra pa pri Anamariji opaža tudi druge odlike, v katerih je po njenem mnenju tudi dosti boljša od Petra Majdič se iskreno veseli uspehov, ki jih dosega Anamarija Lampič. nje same. »Zelo dobro zna ‘brati’ konkurenco, zna taktično teči, zna se postaviti in gibati v množici, zna iskati svoje pozicije. Jaz tega nisem znala, saj sem trenirala največkrat sama, in ko sem se znašla v množici tridesetih tekačic, se nisem dobro znašla. Upam, da bo pripravljena tudi na kakšen neuspeh, saj je odlika največjih, da se poberejo, ko padejo, kar pa je včasih težko.« Petra ima kot nekdanja vrhunska športnica tudi dober vpogled v švicarsko reprezentanco, kako stvari potekajo tam: »Na noben način ni primerjave. Neprimerljivi smo finančno, saj imajo v Švici na voljo višji proračun, predvsem pa je v Švici vse povezano s pravili. Natančno se ve, kakšna je čigava vloga in odgovornost. Imajo določeno lestvico in za vsakega se natančno ve, kaj mu pripada z nekim rezultatom. Vse je zastavljeno zelo hierarhično in vse do potankosti drži. Pravila imajo dobro zasnovana in jih načrtujejo nekaj let vnaprej – kar zadeva vse detajle glede lokacij priprav, namestitev, tekmovanj kot tudi kadra. V Sloveniji smo kot improliga, kjer postavljamo pravila iz leta v leto. Pogosto se spreminja kader, žal pa tudi ne uspemo zagotoviti stabilnih sredstev, prilivov za nekaj let vnaprej. Zato tudi ne moremo zagotoviti plač. Vse je vezano na rezultate, in če ti dve ali tri leta izostanejo, je vsega konec.«