Osebni arhiv

Savina Atai je ob 40. obletnici rojstva strnila misli v zapis, tekom katerega je povzela minule rojstnodnevne spomine in lekcije, ki ji jih je tekom 40 jeseni namenilo življenje.

»Bili so rojstni dnevi, ki jih kot punčka, nisem smela praznovati - ker smo bili, med drugim, Jehovine priče. Bili so rojstni dnevi, ko sem kot najstnica stala na okenski polici, ker nisem več mogla prenašati pekla, v katerem sem živela. Bil je 18. rojstni dan, ko sta se moja starša prvič v mojem življenju usedla za skupno mizo, a se je praznovanje spreobrnilo v kričanje, obtoževanje in obračunavanje - jaz pa sem v joku zbežala iz restavracije, tekla in tekla ... upala, da dlje kot bom šla ... manjša bo bolečina. A ni bila. Bili so rojstni dnevi, ko sem bila čisto sama,« se spominja težkih časov duhovna voditeljica in dodaja, da so ji grenki trenutki prinesli premnoga življenjsko pomembna spoznanja.

»Pomagali so mi ugotoviti, da sem jaz vse in največ, kar imam. Da sem močnejša, kot moje zunanje okoliščine. Da sem vredna. Da sem vredna, da živim. Da sem vredna, da se spoznam. In da ugotovim, kaj si želim. Da je prav, da si želim. In želim več - to je moja navigacija, ki me premika tja, kjer je čarobnost doma. Pomagali so mi zgraditi vedenje, da bo prišel moj čas. In takrat bom razumela, zakaj je bila vsa tema potrebna. Zakaj toliko preizkušenj. Pomagali so mi ugotoviti, da se zaradi zunanjih okoliščin ni vredno zapreti. Da bolj, kot se - kljub vsemu - odprem Življenju, bolj bom varna in blagoslovljena,« je na družbenem omrežju zapisala Savina, ki nase zajema življenje s polno žlico, srečna in globoko hvaležna, ker je okusila potovanje vase.