Profimedia

Pomembno sito so seveda psihološka testiranja, slednja so hkrati v veliko pomoč pri sestavi zaželenih profilov, ki morajo biti dovolj raznoliki in zanimivi, da lahko ustvarjajo gledalcem atraktivno vsebino. Pa je za voljo gledanosti prav, da se uporabi tudi posameznike z resnimi osebnostnimi motnjami? Preverimo, kakšna testiranja morajo prestati potencialni kandidati enega izmed priljubljenih šovov

Psihološko testiranje kandidatov

Prijavljene kandidate sprva čaka avdicija ali tako imenovan casting, ki zajema osnovno predstavitev. V kolikor posameznik ustreza grobim kriterijem, sledi povabilo v 2., nato pa še v 3. krog, kjer pa je že na vrsti psihološko testiranje.

Profimedia

Začetni del slednjega poteka na podlagi samoocenitvenega osebnostnega vprašalnika analize značajskih karakteristik, sledi test sposobnosti, kjer se merijo posameznikove mentalne zmožnosti (splošna inteligenca, sposobnost sklepanja, natančnost, koncentracija, prostorska predstavljivost, pozornost itd.), zatem pa sledi še projekcijski testni postopek preizkusa z Rorschachovimi packami črnila, kjer se lahko pričakuje, da bodo testiranci z osebnimi interpretacijami nenamerno razkrili svoje najglobje nezavedne potrebe, motive, domišljijo in konflikte. V zadnjem delu je na vrsti psihološka analiza, ki poteka v obliki daljšega in poglobljenega razgovora s psihologom.

Odstopanja dobrodošla za ustvarjanje zanimivih vsebin?

Testiranja kandidatov za udeležbo v resničnostnem šovu torej niso mimobežna in ohlapno zasnovana, kar nemara pomeni, da rezultati nakazujejo na določena odstopanja. Je pa vprašanje, do kakšne mere je lahko oseba s psihološkimi motnjami primerna za ustvarjanje zanimivejših vsebin oz. kdaj se ob tem ne presežejo moralne in etične vrednote. Odmevnejši primer se je denimo pred leti odvil pri sosedih, kjer so v šov namenoma povabili osebe s posebnimi potrebami, ki so na račun posmeha ustvarile enega izmed najbolj gledanih hrvaških resničnostnih šovov.

Profimedia