Mediaspeed

Po pomorski šoli je Boris Cavazza v vlogi ladijskega strojnika in nato kot drugi oficir stroja štiri leta preživel na ladjah. Le veliko naključje je bilo, da se je njegovo življenje obrnilo drugače in ni ostal pomorščak. Med plutjem po Slonokoščeni obali so spoznali Slovence. Boris se je spoprijateljil s profesorjem Miroslavom Zeiem, še bolj pa se je spoprijateljil z njegovo hčerjo, Lado Zei, pozneje novinarko pri časopisu Delo. Ona ga je nagovorila, da je zapustil morjeplovstvo in odšel študirat.

Preberite še: Boris Cavazza: Živeli smo v revščini.
>>KLIKNITE TUKAJ<<

»Takoj, ko smo pripluli v Piran, sem dal odpoved. Zanimala me je medicina, pa je nisem mogel študirati, ker bi moral opravljati diferencialne izpite. Potem sem šel na Filozofsko fakulteto, študiral sem francoščino in angleščino.« A je študij po enem letu opustil, potem ko je spoznal družbo enako mislečih, umetnike, med katerimi je bil tudi Dare Valič: »Prepričal me je, rekel mi je, naj pridem na Akademijo, šel sem na sprejemne izpite in se vpisal. Po drugem letniku sem imel krizo, pa me je mentorica Vida Juvan prepričala, da nisem šel nazaj na morje. Začel sem igrati in sem se odločil, da ostanem. Prvo leto sem bil svobodnjak, moj prvi angažma pa je bil v Trstu. Direktor me je prepričeval, naj ostanem, a sem šel raje v Ljubljano. Delal sem avdicijo v Drami in bil sprejet. Srečo sem imel, da sem bil angažiran takoj prvo leto v predstavi Skapinove zvijače in to je bil takrat bum. Blazno so me hvalili.«

In vse drugo je znano. Boris Cavazza danes velja za enega najbolj cenjenih slovenskih igralcev. Še v pokoju ne miruje. Na poti na najin intervju je na ulici srečal znanega režiserja, ki ga je pobaral, če bi sodeloval, igral v njegovem naslednjem projektu. Bo še razmisli, je odvrnil Boris, ki je te dni ravno zaključil s snemanjem že težko pričakovanega filma Dedek gre na jug, v katerem seveda igra glavno vlogo.

Odlomek je del zgodbe, ki je bila objavljena v reviji Ženska/Naša žena.