m24

Nia se je namreč v svoji diplomski nalogi pri vizualnih komunikacijah na Akademiji za likovno umetnost lotila ilustriranja in oblikovanja očetove knjige. Gre za njuno prvo tovrstno sodelovanje, Žiga pa pri tem hčeri popolnoma zaupa. Še več, nad vsem skupaj je navdušen in vesel ter pravi, da se je njun odnos očeta in hčere s tem le še poglobil.

Skupaj v poslu

Žiga zase pravi, da je popolnoma nevizualen tip, zato ga je kar malo presenetilo, ko se je Nia odločila za Akademijo za likovno umetnost. »Nikoli ni kazala prav velikega veselja do risanja, zato je bil ta preobrat res nepričakovan. Še v tretjem letniku srednje šole jo je veselila biologija in prepričani smo bili, da se bo odločila za študij na eni od naravoslovnih smeri, potem pa tak preobrat. Res je bilo presenečenje. A kot kaže, je Nia že vedela, kaj dela, saj je sprejemne izpite opravila brez težav. Takrat se miše sanjalo ni, da bova čez nekaj let združila moči in delala na skupnem projektu. Zdaj ilustrira in oblikuje mojo pesniško zbirko. Nad idejo sem bil navdušen, a sem kljub temu malo povprašal prijatelje, ki se na to spoznajo. Pa daleč od tega, da ji ne bi zaupal, a včasih starši v svoji silni ljubezni v svojih otrocih vidimo presežke, čeprav jih ni. A Nia je umetnica v pravem smislu besede, kar se pozna tudi pri dojemanju različnih stvari. Je neposredna in pove, kar misli. Značajsko je po meni, saj podobno razmišljava, imava podoben pogled na svet. Sama zase v šali celo pravi, da je moja kopija.«