dreamstime

Najstarejši so zelo zanesljivi in na trenutke tudi pretirano previdni. Ker imajo radi vse pod nadzorom, znajo biti tudi ukazovalni. Za najmlajše otroke pogosto velja, da so zelo družabni in zabavni, sočutni, lahko pa tudi preveč osredotočeni nase in celo manipulativni. Srednji otroci veljajo za »izgubljene«, najbolj problematične in celo uporniške. V resnici so res nekaj posebnega, saj so znani kot zelo dobri pogajalci, prijatelji in zakonski partnerji.

Dobri pogajalci

Vsak otrok ima vlogo - najstarejši otrok ima naravno premoč nad sorojenci, najmlajši imajo pogosto razvito sočutje do drugih, srednji pa ve, kako se pogajati, saj so navajeni vloge mediatorja in so zelo dobri pri sklepanju kompromisov. Veljajo za potrpežljive poslušalce in zelo diplomatske. Niso najglasnejši, vendar so najbolj prepričljivi.

Ekipni igralci

Za razliko od najstarejših in najmlajših znajo srednji otroci deliti. Od prvega dne si namreč delijo prostor, igrače, čas in predvsem ljubezen do staršev. Zato so veliko bolj usposobljeni za ekipno delo. Pogosto je srednji otrok tudi »izposojevalnica« za starejše in mlajše sorojence, naj gre za igrače, oblačila ali kasneje tudi za denar.

Dreamstime

Dobri prijatelji

Srednji otroci so običajno zelo dobri prijatelji. Ker se v primarni družini ne počutijo najbolj pripadne, si svoj socialni krog ustvarijo drugje. Strokovnjaki trdijo, da prijatelje dojemajo kot svojo razširjeno družino, zato imajo ti zelo pomembno vlogo v njihovem življenju.

Manjši ego

Glavna težava, ki jo imajo pogosto srednji otroci, je, da ne dobijo toliko pozornosti kot najmlajši v družini, zato razvijejo manjši ego kot njihovi bratje in sestre. Čeprav zna biti to slabost, se v nekaterih primerih izkaže za prednost, posebej v poslovnem svetu. Več znanja pomeni manj ega, manj znanja pa več ega (kot pravi Einstein), sam ego pa je po mnenju mnogih pravi strup vodenja.

Odlični zakonski partnerji

Raziskave so pokazale, da so v povprečju srečnejši in bolj zadovoljni v zakonu kot drugi, ker so bolj nagnjeni h kompromisom, lahko bolje rešujejo konflikte in so njihovi odnosi trajnejši. So tudi odprti in pripravljeni raziskovati skupno spolno življenje. Je pa, sodeč po raziskavi, opravljeni na zakonskih parih, najslabša kombinacija dveh srednjih otrok. Po besedah mednarodno priznanega psihologa dr. Kevina Lemana sta v tem primeru oba partnerja »zelo previdna pri tem, da resnično pokažeta in povesta, kaj čutita, saj je oba enako strah, da ne bosta slišana. Ko sta oba partnerja sredinska otroka, je rezultat lahko velika čustvena razdalja oziroma odtujenost med njima.«