Robin Williams: Takole se je vedel, ko ni bilo kamer
Tri leta so minila od smrti priljubljenega igralca Robina Williamsa, ki je klonil pod težo depresije in se odločil, da konča svojo življenjsko zgodbo. V spomin na srčnega igralca objavljamo zapis fanta, ki mu je Robin spremenil življenje …
Nekoč je na milijone ljudi razveseljeval z vlogami na filmskem platnu. A medtem ko mu je na licih počival pomirjujoč nasmeh, je v sebi bil hudo bitko z depresijo in anksioznostjo, soočal pa se je tudi z zgodnjo stopnjo parkinsonove bolezni. Robinove podobe na filmskem traku ne bodo zbledele, navkljub raznolikim vlogam sta iz njegovih oči sijala modrost in toplina, ki je ne bodo pozabili zlasti tisti, ki so ga imeli priložnost spoznati.
Kanček modrosti je Robin pred mnogimi leti delil tudi s fantom, ki se je kasneje odločil, da igralcu v spomin opiše večer, ki je vplival na njegov odnos do življenja.
''Star sem bil približno 18 let, ko sem spoznal Robina Williamsa. Bil je zelo prijazen in zabaven. Veliko bolj, kot bi človek pričakoval od slavnega igralca, če sem povsem iskren. Kaj se je torej zgodilo? Z očetom in njegovimi sodelavci sem šel na večerjo v fino italijansko restavracijo. Nekje na sredi večerje je bilo nekaj očetovih sodelavcev že precej opitih. V Italijanščini so pričeli kričati na natakarja, slednji se je čez čas pričel braniti, pristopili so tudi drugi natakarji in nastal je precej velik kraval. Nenadoma se je sredi glasnega prepira kot iz filma pojavil Robin Williams. Vskočil je med moške, krilil z rokami in prepričljivo oponašal kričanje italijanske družbe. Toliko časa je kričal na natakarje in očetove sodelavce, da so se pomirili in se pričeli glasno smejati Robinovemu poskusu preusmeritve pozornosti.
Ko so se vsi posedli na svoja mesta, sem stopil do Robina in se mu zahvalil, ker je rešil neprijetno situacijo. Potem sem nadaljeval v stilu, 'ne morem verjeti, da sem vas spoznal, obožujem vaše filme itd.' In veste kaj, ni me le poslušal, vzel si je čas in me prijazno vprašal (on mene!!!), kakšno je moje življenje, kako sem, koliko sem star, kaj bi rad počel v prihodnosti. Bil je zelo skrben in prijazen. Ko sem šel potem nazaj k očetu, me je ustavil in mi namenil besede, po katerih se še danes trudim živeti: 'Fant, dobro si poglej te može v oblekah. Ne trudi se, da bi končal kot oni. Če misliš, da potrebuješ pijačo in drogo, da bi užival življenje, potem vedi, da nekaj ne delaš prav.''
Preberite si še: Uprite se zimski depresiji
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
