Shutterstock

Najbolj razširjena polena
Med najbolj razširjenimi oblikami lesnega goriva, ko govorimo o centralnih sistemih ogrevanja, so še vedno drva v obliki polen, ki se najpogosteje uporabljajo za kurjenje v kaminih, lončenih in litoželeznih pečeh ter kotlih na polena. Pogosta pa je tudi raba kotlov na sekance, pelete (ki se uporabljajo tudi v manjših pečeh) in lesne brikete. Kadar za kurjavo uporabljamo lesno gorivo, dosežemo skoraj popolno izgorevanje, kar predstavlja bogat vir energije, predvsem če uporabljamo čiste in servisirane peči. 

Različna kurilna vrednost 
Seveda vse drevesne vrste niso primerne za vse oblike kurjenja in vse namene. Za kamin se tako zelo pogosto uporablja brezov les, ki večinoma gori z lepim plamenom. Po drugi strani se pri kurjenju v kotlih centralne kurjave pogosteje uporablja les belega gabra, hrasta, bukve in robinije, saj imajo vsi našteti zelo visoko gostoto in s tem energetsko vrednost. Splošno gledano je za ogrevanje primernejša izbira listavcev, saj imajo iglavci glede na svojo prostornino zelo slabo kurilno vrednost. Po drugi strani pa iglavce zaradi večje kurilne vrednosti na kilogram izbiramo za kuho in peko. 

Bolj suh les, večja vrednost
Pri izbiri lesa za kurjavo moramo biti pozorni tudi na stopnjo vlažnosti. Bolj je les suh, večja je njegova energijska vrednost, saj se pri kurjenju vlažnega lesa veliko energije usmeri v izparevanje. Les sicer začne vodo oddajati takoj po poseku in posledično postaja lažji. Priporočljivo je, da se les, namenjen za ogrevanje, poseka takrat, ko je vsebnost vode v njem najnižja. Torej v poznem jesenskem ali zimskem času. Vseeno pa ta les ni takoj primeren za kurjenje. Poskrbite, da že razžagan les, ki je v polenih pripravljen za kurjavo, vsaj pol leta sušite v pokritih, a zračnih skladovnicah, na prostem. Primerna za kurjavo so drva, ki imajo 20-odstotno vlažnost; optimalna je sicer od 12 do 15 odstotkov, kar pomeni, da se morajo drva sušiti tudi po tri leta.