Profimedia

Fermentacija ali kisanje hrane je že vsaj tisoč let poznan proces s katerim zelenjavo, pa tudi druge pridelke shranimo za dlje časa. Mlečnokislinsko fermentacijo sprožijo različne mlečnokislinske bakterije, ki so naravno prisotne v naravi in izredno pomembne za našo črevesno mikrofloro. Fermentiramo lahko vse: sadje, zelenjavo, mleko, pa tudi ribe in meso. Pri nekaterih živilih, npr. mleko, fermentacija steče hitro in samodejno, pri drugih pa je potrebno rahlo usmerjanje. Med samim procesom fermentacije se organske spojine s pomočjo (mlečnokislinksih) bakterij in kvasovk spremenijo. Hrana postanejo lažje prebavljiva, vitamini in minerali pa lažje dostopni za naše telo. Poleg tega so za naše telo tudi nadvse koristni stranski produkti, ki med fermetnacijo nastajajo. Pri nas sta najbolj razširjena fermentirana izdelka kislo zelje in repa, pojavljajo pa se vedno novi. V trendu je trenutno kombuča, fermentiran napitek iz zelenega čaja, kimči, pikantno kislo zelje iz Koreje, miso pasta iz soje, pa tudi druge. Nazaj prihaja tudi način peke kruha z drožmi (fermentirana moka in voda) namesto s kvasom.