osebni arhiv

Ana Maria Mitić o bratu Dušanu govori v samih presežkih. Oboževala ga je že kot otrok, prav posebno navezanost pa čuti zdaj, ko sta oba odrasla. »Kot otroka sva bila z bratom pravo nasprotje. Medtem ko sem jaz največ pozornosti posvečala hrani, je on neprenehoma tekal naokoli, več kot hodil. Čeprav se mu je zelo mudilo na svet, saj je bil nedonošenček, se mu to zdaj prav nič več ne pozna. Imam pa odličen občutek, ker zdaj lahko končno rečem, da sem zdaj končno jaz bolj vitka kot on. Hvaležna sem, da me je v otroških letih vpeljal v fantovsko družbo in me spustil v svet avtomobilčkov ter iger, kot so roparji in žandarji. Res je bilo enkratno. Z odraščanjem se je ta najina vez drugače poglobila. Kot očka dveh otrok mi je vseskozi dopuščal, da sem bila tudi sama prisotna pri njunem odraščanju in sem se marsikaj naučila o starševstvu in vzgoji otrok.«