Opomba uredništva: Pika Rajnar, avtorica tega zapisa, seveda ni kdor si bodi. In ker je preskromna, da bi to zapisala sama, moramo pač mi. Brez dvoma lahko rečemo, da je dobršen del Slovenije olajšala za precejšnje breme čustvenih travm. EFT ali tapkanja, kot to metodo popularno imenujemo, ni le pripeljala k nam, ga preizkusila na sebi, se izobrazila v njem, danes poučuje in redno izvaja tako množična kot individualna tapkanja, seminarje in delavnice, temveč ga je razširila celo tja, kamor ima vstop večinoma le uradno strogo preverjena in potrjena znanost: v šole, med otroke in učitelje. Koliko preobremenjenosti učiteljev je morda pomagala odpraviti, žal ne vemo, veliko pa pove že podatek o množičnih prijavah na ponujeni seminar v katalogu KATIS. Ob nedavnem izidu druge knjige »tapkalskih« zgodb, ki so jih spisali ljudje, ki jim je tapkanje spremenilo življenje, smo jo prosili, naj svojo zgodbo zapiše sama.

Povejte no, kaj se vam zdi pomembneje za prihodnost te države? Celodnevno brezplodno nabijanje SDS o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade ali stanje v slovenskem zdravstvu ? Si mislim, da za nikogar, ki mora živeti zgolj od svojega, ni dileme. Pa četudi gre zgolj za cepljenje.

Kapucinska grobnica na Dunaju je poslednji dom znamenitih in manj pomembnih Habsburžanov, kar se na daleč vidi po velikosti in razkošju sarkofagov, vendar so vsi enojni, razen enega – v njem počivata Marija Terezija in njen ljubljeni soprog Franc Štefan. »Vsaj od tod mi ne bo pobegnil,« je cesarica, rojena pred nekaj več kot 300 leti, pojasnila gradnjo velikanskega groba, vanj se je preselila petnajst let po moževi smrti. Slovenci jo imamo v zgodovinskem spominu kot vladarico, ki je uvedla obvezno šolstvo in ga iztrgala iz cerkvenih rok, prvi dve leti je bil pouk v slovenščini, ukazala je saditi krompir in tako rešila prebivalstvo lakote, začela pa je tudi s cepljenjem proti črnim kozam. Evropski vladarji so morali s stisnjenimi zobmi priznati, da je na dunajskem tronu »končno dedec, pa še ta je ženska«.

Dogovorjena sva bila sicer, da se bova pogovarjala o razstrupljanju jeter. A je zaradi perečega položaja na terenu beseda vedno znova nanesla na njegov zdravilski lajtmotiv, boreliozo. »To je prava epidemija!« se je Bene pridušal že po telefonu: »Klicev je res veliko, borelioza je očitno kuga današnjega časa! Zdaj se mi oglašajo že iz sosednjih držav, največ iz nekdanjih jugoslovanskih republik. In vsem tem ubogim trpečim ljudem je skupna ena stvar: hude težave, ki jih je povzročila zastarana borelioza.«

Ura je štiri zjutraj. Čas, ko se začno oglašati gongi v meditacijskem centru Dhammalaya v Kolhapurju, v indijski državi Maharaštra. Pred mano je še en dolg in naporen dan, ki vključuje 14 ur sedenja in meditacije. Dan s popolno tišino, brez govorjenja, brez dotikov in brez očesnih kontaktov, s počasnimi sprehodi med desetminutnimi odmori, s pogledom, uprtim v tla. In tako vseh deset dni tečaja, kjer poučujejo tehniko meditacije vipasana (po Goenki). Pravzaprav so ti gongi zame odrešitev, saj mi ni treba več ležati na nečem, čemur tukaj rečejo postelja. Ob pol petih zjutraj že sedim v meditacijski dvorani in začnem prvo jutranjo meditacijo.

A je tebe kakšen tip že kdaj nadlegoval?

Projekt Imuno, ki deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru Društva študentov medicine Slovenije, je lanskega novembra prejel najvišje priznanje EU health award for health award for NGO promoting vaccination. Njihova prizadevanja so vse opaznejša, zanimanje pa se še stopnjuje zlasti ob zadnjih informacijah o širjenju ošpic ter o skrb vzbujajoče nizki precepljenosti proti gripi celo med zdravniki in drugim medicinskim osebjem. Študentje medicine se zavzemajo, da bi bilo v teh poklicih cepljenje obvezno.

»Nekoč, nekje, tam daleč stran, živel je lev, košat, močan. In saj veste, levi se ničesar ne bojijo, ampak pogumni imel strašno je fobijo. In če ne veste, kaj pomeni to fobija, to je tista čudna vragolija, ki se ji v temi reče strah, četudi majhna je kot cvetni prah,« šaljivo začne svojo pripoved dolgolasa, do ušes nasmejana, samozavestna in klepetava Ljubljančanka Paulina Peterca.

V neprofitnem stanovanju Ljubljanski dvori živi Eldar. Moški, star 35 let, ki se mu oči svetijo od optimizma, upanja in veselja do življenja, takega, kot je. Življenja v telesu z redko prirojeno motnjo, ki se ji pravi artrogripoza.

Na spletu lahko najdete vse mogoče. Oglasi vam opisujejo čudesa, da bi vam na koncu nekaj prodali. Pri tem postajajo izredno spretni, nasedejo jim celo manj naivni ljudje. Dokler vam ponujajo posodo, knjige, oblačila, razne napravice, večje škode (razen zneska, ki ga odštejete) ni. Ko pa vam ponujajo »čudežna zdravila«, šale ni več. Preberete lahko tako neverjetne stvari, da se postavlja vprašanje, ali tega res nihče ne nadzoruje.

Pred kakšnimi petimi ali šestimi dnevi je mladenič iz Slovenije z nasmehom na obrazu za seboj zaprl vrata bolnišnice ST Medica v beograjskem naselju Voždovac, v kateri deluje Center za urogenitalno in rekonstruktivno kirurgijo. Operacija, na katero je prišel, je uspela. Tisti, ki poznajo »čudodelnika«, ki ga je operiral – prof. dr. Miroslava Lj. Đorđevića –, vam bodo povedali, da drugače tudi ni moglo biti. Za doktorjem Đorđevićem, specialistom otroške kirurgije, urologije in genitalno-rekonstruktivne kirurgije, strokovnjakom, ki uživa ugled po vsem svetu, je namreč že več kot 1300 uspešno opravljenih operacij spremembe spola. Fant iz Slovenije, ki je v Beograd prišel kot ženska, je le eden od njegovih številnih pacientov.

Do petka ni nobeden od 335, ki so bili v stiku z moškim, okuženim z ošpicami, zbolel za to nalezljivo boleznijo. Vse so obvestili in jih ustrezno zaščitili. Do 25. januarja morajo ostati izolirani in dotlej bo marsikoga verjetno še strah iti na pediatrično kliniko. Nekatere morda celo v Ljubljano, kjer je komaj 88-odstotna precepljenost, medtem ko drugod po državi še vedno dosegamo skoraj 95-odstotno (vendar pada). So zato Ljubljančani bolj ogroženi? Kako vem, ali je moj otrok razvil protitelesa? Kako vem, ali gre za navaden prehlad ali tistega, po katerem se bo po štirih dneh razvil značilen izpuščaj? Pomembno je, da ob vsakršnem sumu na ošpice telefonirate svojemu zdravniku in ostanete doma, ne hodite v ambulanto.

Jaz ne priznavam tega sodišča! Se vam zdi znano, pa malce megleno?

Je dobra kulinarika res sposobnost, da iz lubenice naredimo laboda? Da presenetimo z zrezki v čokoladni omaki in čipkami iz sladkorja?