Mora za veliko ogledov z drevesa viseti samomorilec?!

Nekdanji vaterpolist in rokometaš, trener mlajših selekcij plavalcev, 11 let je bil trener paraolimpijske plavalne reprezentance, še vedno pa priljubljen predavatelj na Fakulteti za šport, je predvsem velik ljubitelj in podpornik športa, o katerem govori z iskreno radostjo. Kot generalni direktor Direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bi lahko na tekmah čepel v VIP-loži, vendar ne zdrži – tudi na rokometni tekmi med Nemčijo in Slovenijo v Zagrebu se je pomešal med navijače in ostal brez glasu. Prepričan je, da se moramo zavzeto boriti proti popolni prevladi kapitala v športu.

Mala dlan, veliko življenje – akcija Zarje in Medijev skupine Media 24

Oprah Winfrey v dolgi vrsti za Belo hišo

... s kvasom Fala

Konec decembra je po spletu in družabnih omrežjih zaokrožila peticija za zbiranje podpisov proti poskusu ukinitve zdravilstva v Sloveniji. V njej je pisalo, da naj bi ministrstvo za zdravje dalo v javno razpravo izhodišča zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih metodah zdravljenja, diagnostike in rehabilitacije, s katerim naj bi nekatere zdravilske metode postale izključno domena zdravnikov. »Če ta zakon v parlamentu sprejmejo, bo hkrati nehal veljati zakon o zdravilstvu, vi pa boste ostali brez zdravilskih storitev in pravice do takega načina zdravljenja, kot ga želite,« so zapisali avtorji peticije. Sestavek je sprožil kar nekaj preplaha, skrbi, ne nazadnje tudi jeze, negodovanja, predvsem pa ogromno zmede. Zato smo s pomočjo različnih sogovornikov, ki jih tovrstni zakon zadeva, poskusili razjasniti situacijo in hkrati ugotoviti, kaj jih skrbi in kako naj bi bilo področje zdravilstva pri nas urejeno.

Težko je dostojno ubesediti bes, ki te pogreva, ko spremljaš polemike o dvigu minimalne plače, ki da bo malodane zrušila državo, zavrla investicije, povečala prekarnost in vrag si ga vedi kaj vse še.

Komaj se je končal prvi slovenski šov, v katerem je zmagovalec, 35-letni Štajerec Bojan Papež, domov odšel lažji za dobrih 74 kilogramov in težji za 50.000 evrov, že vabijo kandidate v novo sezono, ki se bo začela marca. Zanimanje je velikansko. Bojan je odkrito priznal, da je bilo peklensko, da pa je bila to zanj edina možnost. Hujšanje na televiziji je bilo tako hudo, da se za nič na svetu ne želi vrniti na stara pota nezdrave prehrane in pomanjkanja gibanja. Čeprav so producenti ob vsaki priložnosti ponavljali, da gre za šov, da se takšnih podvigov ne gre lotevati sam doma, saj so tvegani za zdravje, je bila za nekatere to edina možnost rešitve iz začaranega kroga nemotivacije in dolgoletnega (celo vseživljenjskega) nezdravega življenja, katere stranski učinek so bili nakopičeni kilogrami. Osebna trenerka Nataša Gorenc je razkrila, kako je vse to doživljala sama, in ljudem položila na srce, naj ne čakajo tako dolgo, da pregorijo vse alarmne lučke, temveč naj ukrepajo mnogo mnogo prej.

Aprila 2016 se je začelo najtežje leto v življenju Tatjane Štular, učiteljice razrednega pouka na Osnovni šoli Orehek v Kranju. O svoji izkušnji je napisala knjigo z naslovom Od aprila do aprila. In napisala jo je predvsem zato, ker morda kje živi še kdo s podobno izkušnjo, ujet v vrtinec neznosnih bolečin. Morda mu bo njena peklenska pot v iskanju rešitve pomagala skrajšati trpljenje. Začelo se je z rakom na dojki, a je bila ta bolezen kot navaden prehlad v primerjavi s tistim, kar je morala doživljati, ker ji skoraj pol leta niso diagnosticirali sindroma otrplosti. Gre za obolenje, ki lahko spremlja hude bolezni in ima enajst vrst – v Tatjaninem primeru je šlo za najtežjo med njimi – obolenje, ki prizadene enega od milijon bolnikov. Njeno strahotno trpljenje je bilo posledica neprimerne, napačne in počasne diagnostike. Zdravniki so najprej mislili, da gre za namišljeno bolezen, tako da je bila dolgo hospitalizirana v psihiatrični bolnišnici, namesto da bi se že na začetku poglobili v njene težave.

Ne bom pozabila svojih prvih korakov v spoznavanju slovenske mentalitete.

Modni trendi so različni, včasih narekujejo populjene obrvi, ki jih skorajda več ni, potem goste obrvi, da si jih mora skoraj vsaka ženska dorisati.