Miša Pušenjak

Počasi bo šlo zares, delo na vrtu se bo začelo. Poleg korenčka in peteršilja je po mojem mnenju najpogosteje prezgodaj posajen prav krompir. Res pa je, da je treba zgodaj kupiti semenski material, potem pa skušati ohraniti prve kalčke. Pri teh temperaturah bo to težko.

 Za zdrav pridelek so nujne ustrezne sorte. Sama bi na prvo mesto pred pridelkom, celo okusom, postavila odpornost sorte.  Če sadimo krompir izključno za pridelavo mladega krompirja, ki ga izkopljemo zelo hitro in ne skladiščimo, je seveda odpornost na drugem mestu. Običajno krompir izkopljemo, preden zboli. Ker ga ne skladiščimo, pa tudi tam ne izgubimo pridelka z gnitjem. Če pa pridelujemo tako zgodnji kakor pozni krompir za skladiščenje, je zagotovo pomembna tudi odpornost.

Priporočene sorte za leto 2025

Na Kmetijskem inštitutu so, kakor vsako leto, pripravili seznam sort, ki jih priporočajo za sajenje v letu 2025, med njimi pa posebej izpostavili odporne sorte, to so alouette, KIS kokra, levante, otolia in twister. Alouette je odličen krompir z rdečo lupinico in skoraj belim mesom. Je čvrst in primeren tako za kuhanje kakor pečenje. KIS kokra je slovenska sorta, rezultat slovenskega znanja, upam, da se boste odločili zanjo in jo pridelovali. Je srednje pozna sorta, ki se dobro skladišči. Gomolji so okroglo-ovalni, veliki, meso je svetlo rumeno, kožica prav tako. Otolia je srednje pozna jedilna sorta z srednje velikimi, ovalnimi gomolji, rumenim mesom in svetlo kožico. Primerna je za kuhanje, praženje in pečenje. Levatne je pozna sorta z visokim pridelkom. Ima ovalne, srednje velike gomolje, rumeno kožico in meso. Očesa so plitva. Dokaj dobro prenaša tudi sušo. Twister je srednje zgodnja sorta. Gomolji so okroglo ovalni, debeli. Kožica in meso sta rumene barve.

Opis preostalih sort si lahko pogledate na spletnih straneh Kmetijskega inštituta Slovenije: KLKNITE TUKAJ.

Najprej se odločimo za sorto, ne prepuščajte tega preveč naključju, čeprav ste seveda posebej v majhnih količinah odvisni tudi od trgovcev. Tudi velikost semenskih gomoljev je pomembna za zdravje rastline, posebej če ste pri sajenju prehitri in vas preseneti še kakšen pozen mraz. Zato naj bodo gomolji za sajenje srednje veliki, velikosti vsaj 35 mm, bolje pa še več, z nekje petimi dobro razvitimi in nagnanimi očesi. Ko prinesete seme domov, ga takoj razgrnite, dajte iz vreč. Do nakaljevanja naj bo v popolnoma temnem in zelo hladnem prostoru (vendar na 2 ^oC).

Miša Pušenjak

Nakaljevanje gomoljev in sajenje

Za uspešno rast in tudi boljše zdravstveno stanje potrebuje hiter, enakomeren vznik. To pa je možno le, če je ob sajenju zemlja dovolj topla, gomolji pa nakaljeni. Zemlja naj ima vsaj 8 ^oC ali še več. Na vrtu se vam res nikamor ne mudi. Posebej sort, ki jih sadite za skladiščenje, ne sadite prezgodaj, ker to nima nobenega smisla. 14 dni pred sajenjem gomolje nakalite. To naredimo v svetlem in zmerno toplem prostoru. Temperature naj bodo okoli 15 ^oC do 18 ^oC. V tem primeru bodo kalčki idealni – do 1 cm dolgi, močni in čvrsti. Velja mišljenje, da lahko prve kalčke brez posledic oberemo in bo krompir naredil nove. Drugo res velja. A vedite, da samo prvi kalčki dajo čvrsta, močna stebla, na njih pa zdrave gomolje. To pa je pogoj za dober pridelek in tudi zdrave rastline. Naslednji kalčki so šibkejši, naredijo več stebel, na njih pa sicer večje število drobnih gomoljev. Tudi odpornost teh rastlin poleti je veliko slabša. Zato poskušajte najti dovolj velike semenske gomolje.

Kolobar in gnojenje

Krompir je botanično v sorodu s paradižnikom, papriko, jajčevcem in nekaterimi novejšimi vrtninami, kot je pepino, perujska, volčja, andska jagoda (jabolko). Potreben je vsaj dvoletni kolobar. Tudi izbor gnojil za krompir je poseben. Potrebuje veliko kalija, zahteva rahlo in vlažno prst vso sezono. Zato so zanj prava organska gnojila. Kljub temu pa z njimi, posebej za pozne sorte, ne pretiravajte. Preveliki gomolji so pogosto votli ali celo gnili v sredici.

Zemljo za sajenje krompirja je najbolje pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem. Gnojilo potresite tik pred končno pripravo in ga zadelajte v tla 20 cm v globino. Tako bo na razpolago celotnemu koreninskemu sistemu. Pogosto pa je na vrtu premalo kalija. Moj nasvet je, da poznim sortam krompirja ob izbranem gnojilu (ki pa spomladi ne sme biti gnoj) dodate že 20 dag/10m² kalijevega sulfata. Če pa vam paradižnik iz leta v leto povzroča težave (noče lepo dozoreti, v mesu so beli, trdi delci), kar kaže na pomanjkanje kalija v zemlji, potem ga lahko dodate do 40 dag/10m². Ne pozabite, da mora biti kalij v obliki kalijevega sulfata, ne kalijevega klorida oziroma kalijeve soli. Pred sajenjem krompirja pa ne smemo apniti, saj je potem veliko več krastavosti.

Nekaj nege je potrebne tudi med rastjo

Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati. Z osipavanjem preprečimo, da bi gomolji postali zeleni. Za koloradskega hrošča je značilno, da je slab letalec. Do posevka se premika bolj po tleh kakor z letenjem. Zato je kolobar dobra obramba. Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo, v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Večje površine ekološki kmetje tudi sesajo. Uporablja se sesalnik za listje. Zadnji dve zadevi sta mogoči samo, če rastlina ni pregnojena z dušikom, ima dovolj kalija in predvsem če ste ohranili prve kalčke na semenskem materialu.

Mogoče za konec še en nasvet, ki pride prav. Kjer sadite večje količine krompirja, ne sadite skupaj zgodnjih in poznih sort. Pozne se bodo okužile s krompirjevo plesnijo, saj zgodnje sorte proti njej niso odporne. Prav tako naj krompir raste čim dlje od rastlinjaka s paradižnikom.

Objavljeno v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana