Slovenka, ki je ustvarila najboljšo naravoslovno fotografinjo na svetu
'Zmaga je bila šokantna in nepredstavljiva,' pravi mlada fotografinja Maruša Puhek, ki so ji podelili nagrado The World Nature Photography Award 2025.
Bil je mrzel januarski dan na prestopno leto, ko je 31-letna Maruša Puhek, fotografinja iz Radencev, v okviru svojega projekta 266 fotografirala dve srni, ki sta tekli skozi zasneženi vinograd. Za to fotografijo je pred kratkim dobila nagrado The World Nature Photography Award 2025 in tako osvojila naslov najboljše naravoslovne fotografinje leta na svetu.
»Vsake toliko časa dobim preblisk in se prijavim na kakšen natečaj, potem pa nanj pozabim. Vedno se prijavim brez pričakovanj, tudi pri tem ni bilo nič drugače. Prav zato je bila zmaga tako šokantna in nepredstavljiva. Pričakovanja se mi tudi zdaj niso spremenila – dobila sem le potrditev, da sem na pravi poti,« pravi Maruša, ki se je s fotografijo začela ukvarjati že pri 13 letih. »Ne znam razložiti – nekaj me je vleklo, da sem očetu 'ukradla' kompaktni fotoaparat in se začela učiti. Takrat je bil priljubljen DeviantArt, kjer sem iskala navdih, spremljala druge fotografe in sanjala, da bom nekoč kakor oni. Oče mi je kmalu kupil prvi zrcalnorefleksni fotoaparat, ki mi je služil vse do leta 2014 in s katerim sem se tudi največ naučila.«
Po končani gimnaziji v Murski Soboti je šla na študij na FERI v Mariboru, smer Medijske komunikacije. »Pozneje sem se želela izpopolniti v oblikovanju, zato sem iskala dobro fakulteto za oblikovanje in jo našla v Avstriji. Tako me je pot zanesla v Gradec, kjer sem zaključila magisterij iz komunikacijskega oblikovanja. Po končanem študiju sem se nameravala vrniti v Slovenijo, vendar sem takoj dobila službo in zato ostala.« Maruša fotografira tudi v službi, in čeprav se je marsikdaj že naveličala in ji je fotografija postala breme, se je po kratkem premoru k fotografiji vedno vrnila.
Všeč ji je minimalizem. »Ob minimalističnih fotografijah se umirim in za trenutek ustavim. Povedo bistvo brez nepotrebnih elementov, preprosto so drugačne. Zato kadar le lahko, posežem v minimalizem,« pripoveduje Maruša, ki pogosto fotografira naravo – verjetno tudi zato, ker se v družbi ljudi ne počuti prav dobro. »Sem zelo introvertirana in sem najraje v družbi svojega psa. V naravi je tišina, nihče te ne priganja in imaš ves čas na svetu, da najdeš pravo svetlobo in motiv.« Ob dejstvu, da danes večina najraje fotografira kar same sebe, pa pripomni, da je lahko sebek (selfi) krasen spomin – še posebej če smo na njem v družbi najdražjih.
Objavljeno v reviji Jana, št. 9, 4. marec 2025.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
