Profimedia

"Spoštovani! Stara sem 74 let in sem bila lansko leto junija operirana na srcu. Naredili so mi tri bajpase in dobila sem tudi novo zaklopko. Rekli so, da je mehanska. (Kakšna je to?) Žilo, ki so jo vzeli iz leve noge, so verjetno uporabili za bajpas, če se ne motim. Takšne »hude« operacije me zelo zanimajo, zato vas prosim, ali bi mi hoteli razložiti potek. Med operacijo sem namreč slišala, da so rekli »bruhala bo«, in to dvakrat. Potem pa še »saj je čisto scufana«! Verjetno zaklopka?! Kako je sploh mogoče, da sem to slišala? Med prebujanjem sem slišala ženske glasove, češ da so mi dvakrat ustavili srce. Ali to spada k operaciji? Prosim vas, če mi lahko čisto po domače poveste, kaj in kako sem doživela s to operacijo, ker me resnično zanima potek sedemurnega posega. Nihče mi ni nič razložil, kar se mi zdi narobe, jaz pa bi rada izvedela resnico. Ironija pri vsem tem je, da sploh nisem vedela, da sem bolna na srcu. Moja osebna zdravnica me je poslala na žilni poseg za srce, tam pa mi je zdravnik dejal, da če sem pametna, naj podpišem papirje in grem takoj naprej na zdravljenje v UKC. Seveda sem takoj podpisala. In sedaj sem hvaležna vesolju in vsem zdravnikom, ki so »krivi« za moj remont na srcu. Hvala jim, hvala!!
Sedaj se sorazmerno dobro počutim, le zelo paziti se moram. Vidim, da telo nima nič več take moči kot prej, a nič hudega, gre pa vse bolj počasi. Upam, draga gospa Tatjana Zorko, da Vas nisem preveč dolgočasila s tem svojim pisanjem. Ampak prav težko bom pričakovala vaš odgovor. Z vsem spoštovanjem Vas prav lepo pozdravljam in Vam želim še veliko zdravja in delovnih uspehov."
-Marija

Mateja Jordovič Potočnik

Srce ni le telesni organ, ki črpa kri, temveč je tudi čustveno središče življenja.

Spoštovana gospa Marija!

Iz vašega pisma sem zaznala, da v vas živi pogumna in radovedna ženska, ki je pred dobrim letom preživela operacijo na srcu. Nanjo ste morali tako rekoč »z ulice«. Pred tem sploh niste vedeli, da ste srčna bolnica. Vaša osebna zdravnica vas je napotila na žilni poseg za srce. Zdravnik, ki vam je opravil poseg, je računal, da ste »pametna ženska, ki bo podpisala papirje in šla takoj na zdravljenje«. Vi ste mu na srečo zaupali, podpisali in šli na operacijo, jo prestali, zdaj ste hvaležni, se dobro počutite, morate se paziti, vse gre bolj počasi.
Zanimajo vas »hude« operacije. Vse operacije so za bolnike hude. To, kar slišijo pred uspavanjem in ko se prebujajo, je del »normalnega« poteka vsake narkoze, ki je potrebna, da lahko med operacijo »spijo« in ne občutijo, kaj se z njimi dogaja. Bruhanje je lahko posledica zdravil. Kaj je imela v mislih oseba, ki je rekla, da »je čisto sfucana«, ne boste vedeli nikoli. Tudi »ustavljanje srca« je med srčno operacijo nekaj normalnega.

V tem pismu vam bom lahko napisala nekaj malega o srcu. Vse to si lahko preberete kjerkoli. Svetujem vam knjigo Dr. Suzanne Steinbaum: Žensko srce. Vodnik k telesnemu in čustvenemu zdravju srca. (Založba Eno, 2014). Vaše srce, vaša srčna bolezen in vaša operacija so pa samo vaša zgodba. Osebna in zato posebna. Prav rada bi se z vami srečala v živo ali po telefonu. Vi bi mi lahko povedali svojo zgodbo, jaz bi vam lahko povedala, kako jo lahko razumete in sprejemate. Če želite, mi lahko pišete  ali me pokličete po telefonu (moj kontakt vam bodo predali v uredništvu). Ker pa bosta vaše vprašanje in moj odgovor objavljena v revija Jana, bom tukaj napisala nekaj splošnih informacij o srcu, boleznih srca in srčnih operacijah.

Unsplash.com

O srcu, boleznih srca in srčnih operacijah

Srce ni le telesni organ, ki črpa kri, ampak je tudi čustveno središče življenja. Fizično stanje zdravega in bolnega srca in vse, kar čutimo, verjamemo in vemo o svojem srcu, je med seboj prepleteno in soodvisno. Srce je torej biološka črpalka. Deluje po genialnem načrtu, po katerem hrani in oživlja celo telo. Naloga srca je potiskati kisik do vseh delov telesa. Vse telesne celice potrebujejo kisik, da bi delovale.

Srce ima štiri dele: mišice, ki se krčijo in potiskajo s kisikom obogateno kri iz srca po telesu in se sproščajo, da se lahko srce spet napolni s krvjo, ki se iz telesa vrača; zaklopke, ki so nekakšni ventili (vrata) med srčnimi votlinami ter z odpiranjem in zapiranjem omogočajo tok krvi v pravi smeri; električni sistem, ki uravnava bitje srca, in ožilje – arterije, po katerih teče kri iz srca, in vene, po katerih priteče kri nazaj v srce. Tako je sklenjen krvni obtok.
Koronarne arterije, ki prehranjujejo srčno mišico, se odcepijo iz aorte takoj, ko ta izstopi iz srca. Na levi se odcepi leva koronarna arterija, na desni pa desna. Obe imata veje, ki spletejo omrežje (venec) okoli srca in omogočijo, da srce dobi dovolj kisika za dobro delovanje.
V srcu imamo levo in desno polovico in štiri votline, zgornji sta levi in desni preddvor, spodnji pa levi in desni prekat. V levo polovico priteče s kisikom obogatena kri iz pljuč in odteče po aorti, ki je najdaljša arterija v telesu, izhaja iz levega prekata, njene veje pa oskrbujejo celo telo, od glave do konice prstov na nogah. Ko celice dobijo kisik in se nahranijo, se ta kri po venah vrača v desno srce, iz njega v pljuča po kisik, ki ga vdihavamo. Dihanje skrbi za srce, saj prepoji kri z življenjsko pomembnim kisikom, da telo deluje naprej.

Med štirimi srčnimi votlinami so štiri zaklopke, ki delujejo kot ventili ter z odpiranjem in zapiranjem omogočajo, da kri teče v pravi smeri. Aortna zaklopka je med levim prekatom in aorto, mitralna zaklopka je med levim preddvorom in levim prekatom, trikuspidalna zaklopka med desnim preddvorom in desnim prekatom in pljučna zaklopka med desnim prekatom in pljučno arterijo.

Prepoznavanje in zdravljenje srčnih bolezni

Srčne bolezni so zelo številne in so na prvem mestu po številu obolelih ter umrlih.

Če je prizadeta srčna mišica, pride do srčnega popuščanja. Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki ga povzroči oslabljeno delovanje srca in je posledica različnih bolezni. Najpogostejši vzrok sta koronarna bolezen in povišan krvni tlak. Redkejše so različne okvare srčnih zaklopk, bolezni srčne mišice (kardiomiopatije) in vnetja (miokarditis). Vse pomembnejši vzrok je tudi sladkorna bolezen.

Če se v kateri izmed teh koronarnih arterij naredi aterosklerotična obloga, ki jo zoži ali celo zamaši, pride do slabše prekrvitve ali jo celo prekine. V prvem primeru gre za angino pektoris ( to je prsna bolečina, ki je posledica slabše  prekrvavitve srčne mišice) ali celo za srčni infarkt (ki je posledica popolne zapore pretoka krvi v koronarni arteriji).
Srčne zaklopke se zaradi različnih prirojenih ali pridobljenih vzrokov zapirajo »preveč« (gre za stenozo) ali »premalo« (gre za insuficienco).

Posledica okvare električnega sistema so različne bolj ali manj nevarne aritmije (to je nepravilno bitje srca).

Danes imamo številna in dobra zdravila ter različne metode, s katerimi odstranjujemo težave, izboljšamo kakovost življenja in podaljšamo življenjsko dobo. Pogosto je potrebno kombinirano zdravljenje – torej zdravljenje z več zdravili hkrati ter različnimi operativni posegi. 
Zelo pomembno je, da bolniki dobro razumejo svojo bolezen. Z zdravim življenjskim slogom lahko bistveno vplivajo na sobivanje z boleznijo. Iz pasivnega, trpečega, nevednega in nezadovoljnega bolnika lahko postanejo sopotniki zdravnikov in drugih terapevtov ter so »lastniki« svojega, edinega življenja.

Prijazen pozdrav,

Tatjana Zorko, dr. med., specialistka kardiologije in psihoterapevtka

Jana

Janina zdravniška linija

Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.

Odgovarjajo in svetujejo:

Preberite še ...

· Trajnost · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije

Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije

Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije

Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije

Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine

Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka

Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije

revija Jana