Slikovite vasi pod mogočnim Krnom – Magozd, Jezerca in Drežniške Ravne – se že teden pred pustno soboto vrnejo nekaj stoletij v preteklost. Tradicija je v teh krajih in ljudeh tako trdna, da nihče niti pomisli ne na spremembe. Kakšna šala pade le na račun aktualnih razmer, pustovi pa kakšno ušpičijo tudi obiskovalcem.

»Da bi ženske  sodelovale pri pustu? Ne, ne, to pa ne pride v poštev,« v en glas zatrjujejo postavni mladci, ki se uspešno upirajo brhkim dekletom in se ne pustijo speljati pred oltar. To ne pomeni, da jim ženska družba ni ljuba, težava je le v tem, da se mora vsakdo, ki si natakne poročni prstan, nemudoma posloviti od pustne druščine. Ravenski pustovi, ki uprizarjajo pogansko ženitev, so namreč lahko le »lejdih«  fantje, ki so do konca leta pred aktualnim pustom dopolnili najmanj 17 let.

Glasne polnočne priprave. Novince v fantovščino sprejmejo decembra, ko opravijo sprejemne izpite, o katerih moški svet nič kaj rad ne pripoveduje, in bog ne daj, da bi kaj prišlo na ušesa nežnejšemu spolu, ve se le, da morajo znati vriskati.
Po novem letu se odpravijo na svojevrstne nočne priprave. Zberejo se, ko se večina ljudi odpravlja k počitku, saj se kazalec na uri že nagiba k polnoči. Opremljeni so z zvonci in kovinskimi predmeti, s katerimi tri sobote zapovrstjo rovarijo po treh vaseh do zgodnjih jutranjih ur in opominjajo ljudi, da se bliža pust, svoj nočni obisk pa sklenejo v središču vsake vasi, ko tudi zapojejo. O tem, ali si njihovi poslušalci kaj mašijo ušesa, ljudski glas molči.

Rana ura – zlata ura. Ravenski pustovi vedo, da se dan z jutrom začne, zato osrednji pustni sprevod krene iz Drežniških Raven proti Magozdu že ob pol osmih zjutraj. Temperature sredi zime niso prijetne, zato se je treba podkrepiti s kakšnim šilcem žganega, ki ga ponudijo v domala vsaki hiši, a se je treba gostoljubju sem pa tja tudi odpovedati, saj morajo obiskati skoraj sto hiš.
Mi jih pričakamo v vasi Jezerca, kjer se sprevod spretno seli od hiše do hiše. Vodja, edini, ki lahko govori, se mora vsakič posebej pogajati z gospodarjem, da jih  spusti v hišo. »Kaj je to za ena svinjska procesija ?« vpraša domačin in pove, da je radio Gabeta poročal, da se vasi bliža sumljiva druščina. Pojasnijo mu, da ne prinašajo prašičje gripe, temveč srečo v hišo, kar podkrepijo z listino, na kateri je podpisan sam zdravstveni minister. A med liki letos ne opazimo zdravnika, kar je še ena napoved skorajšnje zdravstvene reforme.

Več v Jani, št.10, 8.3.2011