Otroke cepijo proti tej bolezni v okviru cepljenja proti ošpicam in rdečkam, tretje pa je cepivo proti mumpsu. Razpravljanje o učinkovitosti tega cepiva traja že dalj časa, saj zbolijo tudi ljudje, ki so se cepili. V enem od izbruhov pred leti v New Yorku je bilo kar 77 odstotkov ljudi, ki so zboleli, prej cepljenih. Vendar pa je res tudi, da strokovna literatura pravi, da cepljenje proti mumpsu ni stoodstotna zaščita pred to boleznijo. Američani so imeli letos spomladi izbruh mumpsa na univerzi Harvard, vendar so ga skušali prikriti. Tudi študenti na tej univerzi so bili po večini cepljeni.

Mumps je zelo nalezljiv. Virus paramikso, ki ga povzroča, se zelo hitro širi. Okužiti se je mogoče od zbolelega, ki kašlja ali kiha, lahko pa samo z dotikanjem kakega predmeta (na primer v javnem prevozu, na kljukah vrat in podobno). Ne drži, da bi bil mumps samo bolezen otrok, čeprav je res, da največkrat zbolijo oni. Vse pogosteje se namreč dogaja, da zbolijo mladi odrasli in celo starejši ljudje. Edina popolna zaščita je, če je človek bolezen že prebolel, potem je proti njej dosmrtno odporen.

Bolezen napade obušesni, parotidni žlezi. Na eni ali obeh straneh vratu spredaj se naredi oteklina, vrat lahko boli. Ti žlezi tvorita slino, ki jo sproščata v usta. V času bolezni so usta lahko suha, žvečenje in požiranje pa je boleče. Telesna temperatura se lahko precej zviša, pogosti so glavobol, utrujenost in pomanjkanje teka. Ti znaki se lahko pojavijo tudi pred oteklino, ki navadno vztraja od štiri do osem dni. Trije od desetih okuženih nimajo nobenih znakov bolezni. Mumps sicer ne velja za zelo nevarno bolezen, saj običajno mine brez večjih težav. Ker jo povzroča virus, medicina proti njej nima zdravila. Priporočajo samo zdravila za lajšanje znakov, ki jih lahko kupite brez recepta. Od okužbe do izbruha znakov lahko mine od 14 do 25 dni, bolnik pa je kužen približno šest dni pred pojavom otekline in pet dni po tem.

Zapleti so sicer redki, vendar so mogoči, še posebej pri odraslih bolnikih. Pri moških lahko nastane vnetje testisov, enega ali obeh. Prizadeti testis oteče in je boleč, kar traja kakšen teden. Statistika pravi, da ima eden od štirih zbolelih moških take težave. V redkih primerih vnetje lahko povzroči neplodnost. Mumps lahko povzroči tudi zelo hudi bolezni: encefalitis (vnetje možganov) ali pa meningitis (vnetje možganske opne). Bolnik je omotičen, boli ga glava, ima otrdel vrat, moti ga svetloba, slabo mu je in bruha. Čeprav sta ti bolezni zelo resni, kot rečeno, pa se v primeru, da ju je povzročil virus mumpsa, v nekaj dneh sami od sebe pozdravita in ne pustita kakšnih dolgotrajnih posledic. Zaplet pri ženskah je lahko tudi vnetje tkiva v dojkah in v jajčnikih, enem ali obeh.

Mogoča izguba sluha. V redkejših primerih pa lahko mumps povzroči izgubo sluha, in sicer kratkotrajno ali pa trajno. Lahko je nevaren za vnetje nekaterih organov in žlez od trebušne slinavke do srca. Če nosečnica v prvih 12 tednih nosečnosti zboli, se lahko zgodi spontani splav, virus pa plodu sicer ne povzroča okvar.

Izbruhov mumpsa je vsako leto po vsem svetu kar nekaj. 

Več v Zarji št. 32, 9. 8. 2016