Zarja Jana

Neoprijemljive trditve sicer ne prestanejo logike dejstev, vseeno pa je intervju, zadetek v osrčje britanske monarhije, razdvojil nacijo. Sta Meghan in Harry žrtvi arhaičnega sistema ali gre za marketing njenega glamurja? Na jutranjem televizijskem programu je gostitelj Piers Morgan, ki vojvodinjo pozna še iz njenih igralskih časov, izjavil, da ji ne bi verjel, niti če bi brala vremenska poročila. V trenutku se je 40 tisoč Britancev pritožilo vodstvu, Morgan je oddivjal iz studia in dal odpoved. 

Kraljičina pisarna je po dveh dneh objavila 61 besed v pojasnilo, da »obstajajo razlike v dojemanju«, ampak »Harry in Meghan sta in bosta priljubljena člana kraljevske družine in neskladja bodo zgladili v družinskem krogu«.

Kaj se lahko zgodi? V najboljšem primeru se bo histerija polegla, vsi se bodo objeli in živeli srečno do konca svojih dni. Za status quo bi morali obe strani popustiti, a tega zlepa ne bo  naredila Meghan, vojvodinja Suseška. V najslabšem izidu bodo njene obtožbe o rasizmu in duševnem trpinčenju oblatile britanski mednarodni prestiž, izpodkopale misterij monarhije in sprožile razpad kraljici tako ljubega Commonwealtha, kluba držav nekdanjega britanskega imperija. Precej jih je že republik, tistih, ki še priznavajo kraljico kot simbolično poglavarko svoje države, je vse manj in omemba rasizma bo še podžgala republikansko gibanje.

Obtožbe vojvodinje Suseške, da ji kraljeva družina ni pomagala ob težavah z duševnim zdravjem, lahko izrabijo totalitarni režimi. Možne bodo paralele s šejkom Al Maktoumom, ki omejuje svobodo svojima hčerama princesama in ga Združeni narodi ter Britanija obtožujejo kratenja človeških pravic. Že zaradi možnih posledic se ne da ignorirati Meghaninih trditev.

Hektarji spletnih (ob)sodb. Eksplozivni intervju in kratka obramba Buckinghamske palače sta razkrila ranljivost institucij v 21. stoletju. Razvejana medijska slika, posebej vsem dostopne, neregulirane in nikomur odgovorne spletne komunikacije omogočajo vsakemu, da razbobna svojo varianto. Če bi kraljičina pisarna krizo jemala resno, bi se spravljiva in skrbno sestavljena izjava morala pojaviti na vrhu vsakega brskalnika, pa se ni. Celo spletne strani Buckinghamske palače se ne najde brez napora. In tam se odprejo slike leta starih dogodkov, predstavljenih na način prejšnjega tisočletja.

Nasprotno pa so o tem intervjuju zlahka dostopni hektarji citatov, komentarjev, obsojanj in mnenj v službi tistega, ki jih objavi, običajno zato, da s senzacionalnim poročanjem spodbudi čim več klikov. V tej medijski vojni prepričljivo zmaguje kričeča, sentimentalna verzija Meghan, vojvodinje Suseške, proti pritajenemu ugovoru monarhije. 

Navdušenje in hlad. Skratka, princ Harry je našel svojo Pepelko, po protokolu od kraljice pridobil dovoljenje za poroko in novi vojvodski par se je pridružil družinski firmi »Britanska monarhija«. Kot vedno je institucija dopolnjeni garnituri prikrojila naloge »delovnih članov«. Spomnim se navdušenja, da bosta priljubljeni princ Harry, Dianin sin in upokojeni vojak, ter njegova družica postala ambasadorja Commonwealtha. Kraljica je za njiju ustvarila položaja predsednika in podpredsednice te organizacije za vlogo (skoraj) globalnih voditeljev kot nadomestilo za britansko krono, ki bo pripadla prvorojencu princu Williamu, vojvodi Cambriškemu, in njegovi Kate. 

Za kratek čas je kazalo na složno sodelovanje obeh parov v dobrodelni organizaciji, ki sta jo ustanovila William in Harry. Neizprosna monarhična hierarhija je najprej ohladila odnose med vojvodinjama Kate, bodočo kraljico, in za vedno podrejeno »samo vojvodinjo« Meghan. Hlad se je razširil še med kraljevska brata. Suseška sta ustanovila svojo dobrodelno organizacijo, izstopila iz »firme« in se odlepila v neodvisnost. 

Več v reviji Zarja Jana, št. 11, 16.3. 2021