Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so v EU zelo vroča tema številnih razprav. Še zlasti zaradi napovedi, da bo Evropska unija menda spet dovolila uvoz GSO, čeprav je veliko evropskih držav že strogo prepovedalo gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju. Francija je letos po zgledu Avstrije celo uzakonila označevanje vseh izdelkov brez GSO. Kar se počasi začenja spreminajti tudi pri nas. Najnovejše raziskave potrjujejo, da gensko spremenjeni organizmi, ki jih jemo, vplivajo na naše organe in spremenijo tkiva. Poleg tega se je v desetih letih število alergij podvojilo prav zaradi njih!

 

 

O novostih in novih izsledkih raziskav smo povprašali Marino Koren Dvoršak, v. d. direktorico IKC – Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.

Menda je bila v EU že spet registrirana nova gensko spremenjena koruza, čeprav so razprave o GSO precej vroče?

Da, glede registracije novih sort gensko spremenjenih rastlin se dogaja veliko. Zdaj je registrirana ena sorta gensko spremenjenega krompirja za industrijsko proizvodnjo škroba in 228 sort gensko spremenjene koruze. Pritiski od lastnikov licenc gensko spremenjenih rastlin so vedno večji. Najbolj je priljubljena koruza. Vendar je 5. julija lani evropski parlament izglasoval, naj države članice EU v prihodnosti dobijo daljnosežne možnosti za prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju. Slovenija je setev gensko spremenjenih rastlin omejila že leta 2009. Pridelava ni prepovedana, veljajo pa omejitve. Doslej na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje niso prejeli nobene vloge za izdajo dovoljenja za komercialno pridelavo gensko spremenjenih rastlin. Glede na prepoved uporabe GSO v vseh pomembnejših kmetijskih okoljskih ukrepih bi lahko rekli, da je Slovenija do GSO zadržana.

Vendar so številne evropske države pridelavo gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju že strogo prepovedale.

Francija je konec februarja poslala na Evropsko komisijo zahtevo, da se v EU prepove dovoljenje za uvoz in prodajo gensko spremenjene koruze MON 810 ameriškega proizvajalca Monsanto. Najnovejše znanstvene ugotovitve EFSA so namreč pokazale, da gensko spremenjene rastline pomenijo veliko tveganje za okolje. To tveganje se seveda nanaša na preostale gensko spremenjene rastline, največkrat se omenja koruza BT11. Avstrija, Francija, Grčija, Madžarska, Nemčija, Norveška, Nemčija, Velika Britanija in Luksemburg so pridelavo GSO na svojem ozemlju prepovedale, pri čemer se lahko oprejo na evropsko javno mnenje. Švica ima moratorij na uvoz in komercialno proizvodnjo gensko spremenjenih rastlin in živali. Nemčija je še v letu 2011 pridelovala gensko spremenjen krompir na dveh hektarih, a ga je opustila oziroma prepovedala.

Katere so nove ugotovitve glede dolgoročne škodljivosti GSO za zdravje?

Pri herbicidih, ki jih lahko brez posledic za rastline uporabljamo v posevkih z gensko spremenjenimi rastlinami, obstajajo dokazljive velike posledice za ljudi, ki bivajo v bližini ali sredi polj ali delajo na njih. Tri ločene študije, katerih rezultati so bili objavljeni v zdravstveni reviji Environmental Health Perspectives, so res povezale njihov negativni vpliv na nosečnice, ki so bile izpostavljene pesticidom, in na učno sposobnost otrok, ki so se potem rodili. Zdaj vemo, da višja ko je vrednost pesticidov v popkovini otroka, nižji je IQ količnik rojenega otroka. Ta podatek je skrb vzbujajoč tudi za vse stanovanjske skupnosti, ki res bivajo med na tisočimi hektari površin polj, posejanimi z gensko spremenjeno sojo v Južni Ameriki. Soja je zelo odporna proti herbicidu, zato ga brez omejitev nanašajo po celotni površini kar iz letal. Seveda so posledice že vidne pri deležu mrtvorojenih otrok, deformacijah in podobno. Težava torej ni le v uživanju živil, ki so izdelane iz GSO, ampak obstaja širši okoljski vidik. Torej vse posledice pridelave na zdravje ljudi, okolje in ekonomična upravičenost prevoza soje z drugih celin.

Najbolj vroča tema razprav je najnovejša ameriška raziskava o škodljivih učinkih GSO.

Častni profesor na Univerzi Pordue dr. Don Huber je opozoril ameriško vlado na ugotovitve glede pojava na novo nastalih patogenov, ki so nastali z nenamerno gensko rekombinacijo in se pojavljajo z novimi izredno prodornimi boleznimi na rastlinah. Rastline soje in koruze nenadoma odmrejo, se posušijo. Obstaja utemeljen sum, da se patogeni prenašajo na živali. Dr. Hubert navaja do 45 odstotkov spontanih splavov in več kot 20 odstotkov neplodnosti pri govedu. Naivno bi bilo pričakovati, da se enako ne dogaja s človeškim telesom, kadar uživamo živila, ki so bila proizvedena iz GSO. Enako velja za živali, ki so bile krmljene s krmo, ki vsebuje gensko spremenjene rastline.

Več v Jani, dne 13.3.2012